20. september 2010

ProKlik - nagradna igra

Že več kot 2 leti sem uporabnica ProKlika in še vedno se nisem čisto sprijaznila z vsemi norostmi tega programa. Mislim celo, da je ProKlik prekletstvo spletnega bančništva. Leteča špagetna pošast ga je očitno preklela in zdaj je tak, kot je. In številni smo obsojeni na ta debilni ProKlik. Večina se niti ne pritožuje, ker ve, da ne bo pomagalo. Jaz pa sem sklenila, da se bomo šli preprosto izobraževalno in nagradno igrico.

POZOR:
K sodelovanju v nagradni igri vabim le tiste, ki ProKlika ne uporabljate, saj vem, da uporabniki odgovore zagotovo poznate. Prosim vas, da ne gledate navodil za uporabo, ker temu rečemo goljufanje in ni zabavno.


NAGRADNO VPRAŠANJE: Kaj pomenijo naslednje ikone v ProKliku?


PRAVILA NAGRADNE IGRE:
  • Prva dva, ki bosta uganila pomene vsaj petih (5) od sedmih (7) ikon, bosta prejela knjigo po moji izbiri.
  • Obvezno je, da uganete pomen ikone, ki je označena s puščico.
  • Če želite prejeti nagrado, se boste morali na nek način identificirati. To vam je verjetno jasno.
Naj se tekma začne. Srečno!

20. avgust 2010

Nov sajt

Sporočam vam, da sem se preselila. V bolj resno okolje na:

www.centrifuzija.com

Obiščite me kdaj pa kdaj.


(Kakšne traparije pa znajo še vedno pristati v Centrifugi.)

30. april 2010

Družinska debata o Družinskem zakoniku

Moja BioBabi, ki najraje gleda telenovele, spremlja Smet na Analu in prebira Lady, mi je ob neki novici glede istospolnih partnerstev in posvojitve otrok previdno rekla: "Veš, jaz sem kar za te posvojitve."

Moja konzervativna babi podpira enakopravnost vseh - tudi istospolnih partnerjev. Brez mojega vpliva in kakršnegakoli naštevanja argumentov zagovarja nov Družinski zakonik s posvojitvami vred. V hipu sem postala ponosna nanjo.

Nato pa je še dodala. "Viš, saj si tudi ti zrasla samo z mamo, pa ni nič narobe s tabo. Mal si usekana, to pa je tud' vse."



28. april 2010

Es ist ein Muss!

Prvič sem bila na Dunaju na gimnazijskem izletu. Vse, kar se spomnim, je, da nas je takrat presenetila smrt Kurta Cobaina. Datum: 4. april 1994.

Po vseh teh letih sem šla na Dunaj še enkrat. V dobri veri, da bom začutila pristno "dunajsko vzdušje". S partnerjem in mojim Cliom sva se podala na pot.

Držala sva se načrta poti, predhodno rezervirala dober in poceni hostel nad Dunajem v stilu Jugendherberge in se nastanila. Vse je kazalo, da bo Dunaj zgodba o še enem prijetnem potovanju ... dokler se nisva hotela odpraviti v center in avto ni vžgal. Prvi večer sva zato preživela v Jugendherberge z dostavljeno pico in litrom vina.

Naslednji dan smo težave s prevozom rešili, a so se začele pojavljati nove težave. Z enosmernimi ulicami in dunajsko kulinariko na primer. Tako je nastal tudi seznamček obveznih nakupov.

Kaj morate "POD MUS" kupiti na Dunaju?


Levo zgoraj: Starthilfekabel je vedno dobro imeti v avtu. Zdaj to vem. Na dunajskih bencinskih črpalkah stane le 20 €. Kar je minimalno v primerjavi z nujno asistenco, ki zaračuna minimalno 155 € le za to, da se pojavi.

Desno zgoraj: Torbica z orodjem. Tale je še posebej lična. Prodajali so jo v MUMOK muzeju. Orodja nisem kupila, ker so kabli na srečo zadostovali in ni bilo treba menjati akumulatorja.
Pri vžigu je pomagal starejši gospod, za katerega se je kasneje izkazalo, da je - tako kot večina Dunajčanov - naš človek, rođak Srbin. Za začetek se je pri prestavljanju svojega BMW-ja sunkovito zaletel v mojega Clia, nato pa skoraj skuril oba akumulatorja, ker je narobe priklopil rdeče-črne kable. "Nije to ništa!" je rekel na koncu in bil zadovoljen, ko smo vžgali moj avto.

Levo spodaj: Germknödel. Tradicionalna jed iz kvašenega testa in s suhimi slivami. Če ti ga pogrejejo v mikrovalovki je še posebej zanimiv in sploh ne veš, kako bi se ga lotil. Rezati ga namreč ne moreš. Ostane ti le trganje knedla z zobmi. Toll!

Desno spodaj: Gre za še eno zanimivo jed, ki je posebnost dunajske kulinarike - surova čebula, kuhan krompir, veliko olja in veliko kisa. Kartoffelsalat. Mmmmm ...

Seveda je treba na Dunaju tudi kupiti kak spominček. Priporočam nekaj pristnih dunajskih suvenirjev:


Levo: Taške iz gobelinov so krasne. Cena večje taškice je nekaj čez 1.000 €. Malenkost za tako krasen in uporaben suvenir, keneda!

Desno: Za malček nižjo ceno ponuja Dunaj še druge spominke: velika jajca, Klimtove podobe v 3D obliki, neke male violinice in porcelanaste vrtiljake. Es ist ein Muss!

To so seveda pristni dunajski artikli. Ako pa vas to ne gane, boste morda veseli dejstva, da je na Dunaju mnogo Turkov. Če boste slučajno naleteli na turško trgovino in vam bo vaša vzhodnjaška duša namignila, da ste našli nekaj dragocenega, se vam bo lahko zgodilo, da boste z Dunaja domov prinesli 5 kg bulgurja in 3 velike piksne dolmic. Če bi vedela, da je tole tako znana trgovina, bi še več nabavila!


8. april 2010

Slovenski davkoplačevalci

Slovenski davkoplačevalci so posebna vrsta ljudi.

Slovenski davkoplačevalec
  • je nezadovoljen. Bodimo natančni; slovenski davkoplačevalec je nezadovoljen z vsem. Verjetno tudi s sabo, ampak tega ne izraža tako transparentno kot vsa ostala nezadovoljstva.
  • naredi bolj malo ali pa skoraj nič, da bi se njegovo nezadovoljstvo zmanjšalo.
  • se čuti poklicanega, da pove svoje mnenje. Najraje to stori anonimno in prek spleta.
  • ne mara politike, vendar pa se z njo intenzivno ukvarja. V mislih in ob pivu.
  • ni tisti, ki bi se zanimal, kje je v resnici njegov davkoplačevalski denar. Še manj ga zanima, kam izginja ta njegov davkoplačevalski denar. Zanimajo ga afere - če so krvave in zapackane s spermo, toliko bolje.
  • je strokovnjak za vse. Spozna se na urbanizem, umetnost, gospodarstvo, krizo, vladanje, pravo, energetiko, delo policije, pravo ... Ni teme, ki je slovenski davkoplačevalec ne bi poznal in se o njej izrekal!
  • ... (po želji dopolnjujte) ...

9. februar 2010

Razlaga pomena: Zdravilišče

zdravilíšče -a s (í) zdravstvena ustanova za zdravljenje bolnikov z določenimi boleznimi z izkoriščanjem naravnih okoliščin
(vir: SSKJ)

Zgornja definicija je malce skopa. V zdravilišče namreč hodijo tudi zdravi ljudje. Zakaj torej prav "zdravilišče"?

V skupinskih termalnih bazenckih in brbotavnikih zdravilišča je človek izpostavljen vsem mikrobom. Taka situacija je dobra za krepitev odpornosti in torej tudi za zdravje vobce.


7. februar 2010

V toplicah je noro!

Ker ne maram zime in vsega, kar zima prinaša, se vsako zimo, ko postane prehudo, zatečem nekam na toplo. Včasih je to Azija, včasih pa vikend v toplicah, kjer se kolikor toliko uspešno delam, da sem v toplih krajih. Nekateri se mi čudijo, zakaj hudiča rinem v toplice, saj sem vendar zdrava in mlada. Toplice so za starčke!
No, iskreno rečeno, mi je vseeno komu so namenjene. Razveseljujoče dejstvo je, da lahko za 3 dni odklopim domače ljubljansko okolje, delo, pospravljanje, kuhanje ... vse pač. In to je ogromno. Če vam poskušam orisati drugače; si predstavljate, da bi današnji dan preživeli povsem sproščeno, v kopalkah in s knjigo ob bazenu, v rjuhici ob savnicah, z aromaterapijo, v brbotavniku in s kakšno masažico za povrhu. Ker bi vas tolikšno sproščanje utrudilo, bi si privoščili večerjo po izbiri. Krasn.

Ob vsem tem pa naletiš v toplicah še na množične bizarke.

Že prizor z ljudmi, v kopalnih plaščih in crocsih, ki jim strežejo uglajeni uniformirani uslužbenci hotela, je sama po sebi zabavna, a najdemo še boljše primerke.

V savni, kjer naj bi bili ljudje goli in z brisačami, privrejo čudaškosti na dan. Kljub temu, da so napisi o vedenju v savni in o postopkih savnanja navedeni na vsaki savni posebej v štirih do petih jezikih, in kljub temu, da so 5-jezični napisi o tuširanju nalepljeni na vseh stenah, ljudem uspe vse to spregledati. Pravim VSE.

Med počitkom med dvema savnama sem opazovala par. V infrardeči savni sta sedela zavita v kopalni plašč in s šlapkami na nogah. Ko jima je bilo dovolj, sta šla na kozarec brezplačnega čaja in naravnost v finsko savno. V kopalnem plašču, kakopak. Očitno jima je bilo pri 85°C ravno prav toplo, saj kopalnega plašča nista niti razvezala. Ko sta prišla ven, sta si oblekla kopalke in odšla. Tuš sta povsem zgrešila.

O samomorilnosti pa sem začela razmišljati, ko sem opazovala gospoda, ki je vse, kar naj bi počel, počel ravno obratno. Po naključju sem si ravno pred njegovim prihodom prebrala navodila za uporabo infrardeče savne. Ne vem, čemu, a v jasnih navodilih je poudarjeno, da se po približno 10 minutah infrardeče savne stuširaj z mlačno vodo. In nikakor z mrzlo! Priporočajo, da s tuširanjem po glavi ne pretiravamo, nato pa svetujejo pol ure počitka.
Gospod je iz infrardeče savne zakorakal naravnost v ledeno mrzli bazenček, se 3-krat bliskovito potunkal in pri tem glasno zavpil. Nato pa takoj v turško savno.
Toliko o zdravju v zdravilišču. Še dobro, da savna ne ponuja možnosti hoje po žerjavici. Človek bi se zagotovo povaljal v njej, če bi imel možnost.

Noro je v toplicah! In naj mi nihče več ne reče, da sem jaz čudna. Pojdite v toplice.


24. januar 2010

Nomen est omen

Če se ozremo navzgor, je tam Odrešenik. Gleda na nas. Malce zviška, se mi zdi.

21. januar 2010

Kaj se je zgodilo stacionarnim telefonom?

6 let sem živela brez stacionarnega telefona in nisem ga pogrešala. Včasih sem morala poklicati na kakšno stacionarno številko in sem pomislila, da bi bilo morda pametno klicati s stacionarnega, a sem se obenem spomnila na Telekomovo naročnino, ki gotovo presega ceno enega klica z mobilca. In mirno sem živela naprej.

Zdaj imam že pol leta stacionarni telefon. Telefonija je bila pač del precej ugodnega paketa, ko sem sklepala pogodbo za internetni priključek. In zdaj ta hudič vsak dan zvoni. Najraje zjutraj in dopoldan. Kličejo zavarovalničarji, ki ponujajo neko super duper naložbeno zavarovanje. Kličejo podjetja, ki hočejo pred predstavitvijo svojega izdelka izvesti še telefonsko raziskavo. Kliče nek knjižni klub, ki mi ponuja nov leksikon. Kliče Vzajemna, ki ji končno zanima mnenje zavarovancev o tem, s čim naj se kot zavarovalnica sploh ukvarjajo. Pravkar pa me je poklicala tetica, ki ponuja magnetno resonančno terapijo.

"Verjetno veste, kaj je magnetna resonančna terapija?"
Pojma nimam.
"Gre za postopek, ki se že vrsto let uporablja v medicini pri visokem pritisku, težavah v hrbtenici ali drugih delih, pri težavah s prostato ... Tokrat delamo reklamo v vaši okolici in vam ponujamo možnost za brezplačno terapijo."
Čez eno uro naj bi se na vratih pojavil terapevt in izvedel magnetno resonančno terapijo, ki se naredi prek obleke in na tistih delih, kjer imam bolečine in težave. Vse skupaj traja 30 do 40 minut. Če me seveda zanima. No, ni me zanimalo. Kot me tudi niso zanimale vse predhodne ponudbe. Naj mi dajo mir.

Kaj se je zgodilo stacionarnim telefonom? Postali so nekoristni. Zgodili so se mobilci in pretiran telefonski marketing.

Glasnost zvonjenja svojega stacionarnega telefona sem zmanjšala na najnižjo možno stopnjo. Žal se ga še vedno malo sliši.