Že v petek je Salvador poskrbel za popestritev, ko se je z večernega sprehoda vrnil z družbo. No, moja družba je bila vsekakor bolj živahna in predvsem živa!
Sinička se je usedla gor na drobno vejico
in je zapela vsa vesela ci-ci-ci-ci-do!
... nato pa je prišel SALVADOR ESCOBAR TROCKI!!!
... (Video morda ni primeren za občutljive duše)
Pojavile so se sicer zlonamerne govorice, da Salvador ni ubil siničke.
Četudi so govorice resnične in je Salvador ujel že mrtvo siničko, to vseeno ne zanika dejstva, da jo je ujel! In tudi prinesel domov. To pa je zelo lepo od njega.
Siničko smo pospremili na zadnjo pot v smetnjak in takrat sploh še nismo vedeli, da se mačji vikend šele začenja. Ko smo hoteli zaspati, je zunaj mijavkalo. In ni nehalo!
Od 3. do 4. ure sem se z baterijo plazila po grmovju, šarila okoli sosedovega vrta in poskušala vdreti skozi živo mejo. Nekje na sredi iskalne akcije se mi je pri plazenju moral pridružiti tudi partner - ni imel izbire.
Misija je bila neuspešna in zato tudi spali nismo. No, sosed je na srečo močno naglušen. Maček je namreč mijavkal vso noč in do 9. ure zjutraj.
Tako sem postala prostovoljna rejnica mačjega mladiča, ne da bi sploh vedela. In mislim, da mi gre kar dobro, jutri pa se povežem z zavetiščem na Gmajnicah.
31. avgust 2009
20. avgust 2009
Romanje na Brezje
Pred dvema letoma je šel 15. avgusta kvartet norcev na Brezje. Noro je bilo to, da smo na dela prost dan zjutraj vstali, se zbrali in odpeljali na Gorenjsko. Noro je bilo tudi marsikaj drugega, ampak na koncu smo bili vsi zadovoljni, da smo se udeležili dogodka. Nenazadnje smo bili priča največjemu festivalu kiča in zaradi zapisa sem spoznala dve simpatični osebi.
Letos smo dogodek ponovili v večjem število. 15. avgusta nas je sedem romalo na Brezje. Izlet, družba, kič, dogodek ... same krasne stvari.
Uspelo se mi je prebiti v cerkev, kjer je brezjanska Marija Pomagaj, Mati Božja, "mati naroda, najsvetlejša, nedolžna", ipd. stala v svojem oltarju. Odgovorni so ji tokrat prizanesli z izpostavljanjem močnemu poletnemu soncu.
Morda je bilo krivo to, da sem morala podrobnosti razlagati prijateljici iz Srbije ali kaj drugega, a dogajanje se me je dotaknilo, presenetilo me je. Ker sem ateistka, nisem nikoli dojemala religij osebno, temveč bolj kot razlago sveta. Kot zgodbe. Voodoo v vseh različicah mi je bil zato najbolj zanimiv. Obredje mi tako predstavlja poseben del, ki je zanimiv sam po sebi in kot simbol nečesa, ne pa zato, ker bi imela molitev ali celoten obred kak vpliv na človekovo vsakdanje življenje.
Ampak tista gneča in tišina okoli oltarja Marijine slike sta bili veliki. Ljudje so en za drugim lezli na kolena in po kolenih krožili okoli oltarja. Drugi del množice se je odcepil in šel peš po daljšem hodniku okoli oltarja.
Dokler ne bom naredila ene od teh poti, ne bom vedela, kako je tam za zidkom in zakaj ljudje hodijo okoli. (Tako kot me še vedno matra, kakšnega okusa je hostija.) Malo sem oklevala ... in se odločila za daljšo pešpot okoli oltarja.
Prvič sem dojela, kakšen pomen ima lik Marije za tiste, ki vsako leto množično prihajajo na Brezje. Marija ni mitološko bitje, ampak njihova mati. Ni mrtva ali nekakšen duh, ampak je živa in vseprisotna. Seveda je bila tam. Marija ni simbol dobrote in ljubezni, ampak to vse je. Marija tudi ni nekje drugje, ampak je tam, z njimi in vsemogočna. Stene hodnika so bile od tal do stropa polne slik, marmornih plošč, gobelinov in pisem. Ljudje so se Mariji zahvaljevali. Stara gospa, ki je hodila za mano, je hlipala. Ljudje so s svojimi prošnjami polnili prazne liste knjig. "Reci ji, da naj naredim popravca," je šepnilo mlado dekle, medtem ko je mama vpisovala prošnje za celo družino. Da misliti ...
No, kič pa je bil tudi tokrat spektakularen.
Levo zgoraj: Marija Pomagaj v oltarju
Desno zgoraj: Zid zahval za oltarjem
Levo sredina: Angelčki v akciji
Desno sredina: Veliko angelcev za veliko različnih namenov. V različnih velikostih.
Levo spodaj: Kvazibarbike in svete podobe
Desno spodaj: Napis
Letos smo dogodek ponovili v večjem število. 15. avgusta nas je sedem romalo na Brezje. Izlet, družba, kič, dogodek ... same krasne stvari.
Uspelo se mi je prebiti v cerkev, kjer je brezjanska Marija Pomagaj, Mati Božja, "mati naroda, najsvetlejša, nedolžna", ipd. stala v svojem oltarju. Odgovorni so ji tokrat prizanesli z izpostavljanjem močnemu poletnemu soncu.
Morda je bilo krivo to, da sem morala podrobnosti razlagati prijateljici iz Srbije ali kaj drugega, a dogajanje se me je dotaknilo, presenetilo me je. Ker sem ateistka, nisem nikoli dojemala religij osebno, temveč bolj kot razlago sveta. Kot zgodbe. Voodoo v vseh različicah mi je bil zato najbolj zanimiv. Obredje mi tako predstavlja poseben del, ki je zanimiv sam po sebi in kot simbol nečesa, ne pa zato, ker bi imela molitev ali celoten obred kak vpliv na človekovo vsakdanje življenje.
Ampak tista gneča in tišina okoli oltarja Marijine slike sta bili veliki. Ljudje so en za drugim lezli na kolena in po kolenih krožili okoli oltarja. Drugi del množice se je odcepil in šel peš po daljšem hodniku okoli oltarja.
Dokler ne bom naredila ene od teh poti, ne bom vedela, kako je tam za zidkom in zakaj ljudje hodijo okoli. (Tako kot me še vedno matra, kakšnega okusa je hostija.) Malo sem oklevala ... in se odločila za daljšo pešpot okoli oltarja.
Prvič sem dojela, kakšen pomen ima lik Marije za tiste, ki vsako leto množično prihajajo na Brezje. Marija ni mitološko bitje, ampak njihova mati. Ni mrtva ali nekakšen duh, ampak je živa in vseprisotna. Seveda je bila tam. Marija ni simbol dobrote in ljubezni, ampak to vse je. Marija tudi ni nekje drugje, ampak je tam, z njimi in vsemogočna. Stene hodnika so bile od tal do stropa polne slik, marmornih plošč, gobelinov in pisem. Ljudje so se Mariji zahvaljevali. Stara gospa, ki je hodila za mano, je hlipala. Ljudje so s svojimi prošnjami polnili prazne liste knjig. "Reci ji, da naj naredim popravca," je šepnilo mlado dekle, medtem ko je mama vpisovala prošnje za celo družino. Da misliti ...
No, kič pa je bil tudi tokrat spektakularen.
Levo zgoraj: Marija Pomagaj v oltarju
Desno zgoraj: Zid zahval za oltarjem
Levo sredina: Angelčki v akciji
Desno sredina: Veliko angelcev za veliko različnih namenov. V različnih velikostih.
Levo spodaj: Kvazibarbike in svete podobe
Desno spodaj: Napis
15. avgust 2009
Postcards from Greece
Ni mi všeč, da se letnemu dopustu reče letni, če ne traja leto dni.
Moj predlog: Podaljšajmo letni dopust. Naj traja eno celo leto!
No, tudi teh nekaj tednov se je prileglo.
Levo zgoraj: Pogled s trajekta proti Naxosu
Desno zgoraj: Cerkvica v vasici Halki na Naxosu
Levo sredina: Pogled proti Hori, Naxos
Desno sredina: Plaka, Naxos
Levo spodaj: Vasica Apirathos, Naxos
Desno spodaj: Malce plašen kopitar
Levo zgoraj: Sončni zahod pri Portari, Naxos
Desno zgoraj: Igriva muca ob polni luni na obali Santorinija
Levo sredina: Pogled iz Oie proti kalderi, Santorini
Desno sredina: Poslikan strop kupole v katedrali v Thiri, Santorini
Levo spodaj: Vasica Oia, Santorini
Desno spodaj: Morje
Moj predlog: Podaljšajmo letni dopust. Naj traja eno celo leto!
No, tudi teh nekaj tednov se je prileglo.
Desno zgoraj: Cerkvica v vasici Halki na Naxosu
Levo sredina: Pogled proti Hori, Naxos
Desno sredina: Plaka, Naxos
Levo spodaj: Vasica Apirathos, Naxos
Desno spodaj: Malce plašen kopitar
Desno zgoraj: Igriva muca ob polni luni na obali Santorinija
Levo sredina: Pogled iz Oie proti kalderi, Santorini
Desno sredina: Poslikan strop kupole v katedrali v Thiri, Santorini
Levo spodaj: Vasica Oia, Santorini
Desno spodaj: Morje
14. avgust 2009
Modre misli 18 - True Blue No. 18
Po dolgem času je treba nekaj reči. Recimo:
Nič ne more biti tako grozno, kot dejstvo, da je koncert Vodnice odpovedan.
Nič ne more biti tako grozno, kot dejstvo, da je koncert Vodnice odpovedan.
Naročite se na:
Objave (Atom)
