Oglas, ki ga nisem uspela objaviti

Prodajala sem avto.

Clio 1.4 RT. Bil je moj prvi avto, skupaj sva preživela skoraj 4 leta in niti enkrat me ni pustil na cedilu. Od leta 1995 je prevozil 132.000 km. Z njim sem kupovala v Ikei, se selila, potovala in v njem celo spala. Žal je v najinem skupnem času moj Klijo staknil več boošk in doživel kakšna intimna srečanja z drugimi pločevskimi kolegi, kar pomeni, da ima kar nekaj bojnih ran. Zdaj na koncu sem ugotavljala, da bi bil s svojim zanesljivim motorjem moj Klijo še najbolj primeren za kakšnega nadarjenega ustvarjalca, ki bi ga bil sposoben lepo spimpati. Ker je desna lajšta (se temu pravilno reče letvica?) že odpadla, blatnik pa se ga drži le še zaradi dodatnih vijakov, bi imeli avtomobilski stilisti še manj dela.

Malo pred 20. uro sem objavila oglas za avto na Avto.net. Zadeva res deluje.
Uro kasneje mi je pregorel telefon in se samoresetiral. Klici so se nadaljevali do 22. ure.

Po treh urah od objave na Avto.net in 1-urnem ogledu v dežju (od 22 - 23. ure) sem prodala svoj prvi avto za 400,00 €. Človek si čez noč premislil, ker nimam rezervnega ključa in mu denar vrnila. Čakam novega kandidata.

Ostali so mi lepi spomini. Najlepše si delim z Dynamiteo - v avtu sva prave male partyje, največkarat pa sva poslušali tega Sean Paula. Nepozabna bodo ostala tudi afnanja v gneči proti morju ali pa ko sem šla sama na roadtrip v Rovinj in nepričakovano v avtu preživela kar dva dni.
Klijota ni več. Naj živi Klijo!

Performans z vodo

Glasba: Beach Boys

Naslednjič vam zna Salvador postreči še s kakšnim performansom v banji ...

Modre misli 17 - True Blue No. 17

Ni še minil teden dni, ko so nam na POP TV v moji najljubši oddaji 24ur ponudili same krasne in prave novice. Natančno se spomnim:
- novi poslanci so prvič zasedli stole v Državnem zboru,
- blago je bil nakazan konfliktek s strani SDS,
- domnevno pijana slovenska veleposlanica Vodušek je bila udeležena v prometni nesreči v Bosni,
- Haider je bil v času nesreče vinjen,
- Larry Flint je posnel izobraževalni film za odrasle o Sarah Palin ...
Vse to le v eni oddaji! Ravno ko sem se navduševala nad kakovostjo novic, pa me je presenetila še zadnja - strašna vest o osebni drami Vodnice.

Tega verjetno ne bi biti omenjala in bi z bolečino v srcu zadevo poskušala potlačati, a jo je naš poročevalec iz Londona Tadej Zupančič privlekel na dan. Ravno njemu sem tisti večer nemudoma poslala sms, saj sem vedela, da me bo on razumel. A njegovi komentatorji so me razočarali, saj so reagirali povsem neprimerno in nedostojno.

Vsem komentatorjem, kritikom in drugim krutim ljudem ponujam citat Vodnice, ki ga lahko razumete kot razlago, opozorilo ali modro misel, ki ji velja prisluhniti:

"You don’t have to be beautiful
to be understood
You don’t have to be rich and famous
to be good
You just gotta give more more more
Than you ever have before
And you got move fast, fast, fast
if you want this good thing to last."

Kaj bi pa vi storili?

Kolegi komentatorji ste vedno polni nasvetov. S tem ni nič narobe, da se razumemo. Lepo je videti, kako so drugi pametni in kako bi bolje ravnali kot ti. A tokrat imam za vse, ki radi svetujete in pametujete, resno in resnično uganko.

Pred vhodom v blok se skoraj vsak dan zadržuje en tip.
Dala bi mu je kakšnih 37-45 let, je bolj čokat in obvezno v neki odpeti modri bundici. Stoji ob zidu, pije pivo iz piksne in kadi čike. To počne po par uric vkup in tako v seansi spije vsaj kakšne 4 pirčke. Vse piksne, ogorki in vrečke, s katerimi robo privleče iz trgovine, končajo na tleh. Ko odide, pusti za seboj vso svinjarijo. Očitno imamo v bloku tudi ljudi, ki to za njim pospravijo, enkrat pa sem piksne v smeti odnesla tudi jaz.

Včeraj je bil lep dan in je spil kar nekaj pirčkov ...

A to še ni vse.
Poleg bloka so garaže in tam je prehod do parkirišča. Ko je kazalo, da bom šla v enem dnevu že četrtič mimo njega, sem bila že ob pričakovanju znanega prizora jezna. Vračala sem se s parkirišča v blok in zagledala modela, ki je stal ob steni z lulekom v roki in scal. Pred blokom!

Ja, moja potrpežljivost ima mejo. "Tamle nam svinjate, zdaj pa še ščijete! Da vas ni sram! Kako si sploh upate?" sem se drla nanj vsa razjarjena. Curek pa je še kar tekel. No, bilo je toplo in očitno je bilo pirčkov veliko. "Oprostite, sej ne bom več ..." je plašno rekel s kurcem v roki, ko sem tam dramatično mahala z rokami in zavijala z očmi.

Na poti v blok sem poscaneta vsa zgrožena zatožila še hišniku, ki se sicer rad ukvarja z napačno parkiranimi bicikli in podobnimi jajci. Naj se on ukvarja s prascem nesocializiranim.

No, vse to se je dogajalo pred kakšnim mesecem. Do danes se ni spremenilo nič! Tip je do mene razvil že neke vrste toleranco in sedaj sploh ni več tako plašen, kot je bil prvič. "Samo še tole spijem in bom šel," mi je rekel, ko sem mu zadnjič zatežila.

Ponovno sem se obrnila na našega sposobnega in vestnega hišnika, ki mi je razložil, da je "človek malo bolan" in da mu ne bo več nič rekel, ker "nikoli ne veš, kaj ti tak lahko naredi". "Kaj pa, če mi vrže kamen v okno?" je še dodal.

Tudi včeraj je bilo treba po vseh teh pirih očitno malo odtočiti.
Sprašujem se, kaj bi nas doletelo, če ga nekega lepega dne prime še kakat!

Evo, pa mi vi povejte svoj nasvet!

Kako sem postala alternativna zdravilka

V manj pol leta sem petič popravila svoj vpis v poslovni register. Večina ljudi sploh ne ve, kaj AJPES je, jaz pa sem z AJPES strički in teticami v stiku povprečno enkrat na mesec, ker si z njihovimi informacijami na spletu pač ne znam pomagati. Smola.

Od danes naprej sem tudi maserka!

Ali če upoštevam gospo pri AJPES, ki mi je v skrivnostni in meni povsem nejasni "Standardni klasifikaciji dejavnosti" pomagala najti ustrezno dejavnost za registracijo, sem tudi alternativna zdravilka. Cenika še nimam, a se mi vse bolj zdi, da bi mi prav ta naziv iz čudaške klasifikacije znal prinesti kak evro več. Nazadnje bom AJPES-u še hvaležna!

Žal še ne obvladam tajske masaže (gotovo bom šla še kdaj v Azijo in imela priložnost tudi to naštudirati), imam pa narejen tečaj refleksologije, masaže stopal.

Lep pozdrav od vaše alternativne zdravilke Centri! ;)

Za evidenco: moja AJPES nadaljevanka
1. del: Optimizacija, uporabniška izkušnja in ostale spletne porkamadone
2. del: Samostojnost in podjetnost No.1
3. del: Tajkuni so zakoniti, vesoljski promet pa ne.
4. del: Novinarska umetnost

Več luči za kolesarje

Morda sem neobveščena in bom zato izpadla nevedno, ampak danes me je v črnih oblačilih in na biciklu ujel mrak in se mi je v misli prikradla ena praktična rešitev za kolesarje. Veseli bi je bili namreč vsi soudeleženci v prometu.

Ker sem že dvakrat letela po zraku zaradi intimnega srečanja z avtomobilom, me je včasih malo strah in se vedno sprašujem: A me šofer vidi? Četudi luč dela, je problem, da ta ne sveti, ko čakam, da prečkam cestišče ali da kam zavijem. Poleg tega se kolesa na klancu vrtijo zelo počasi in luč takrat spet ne sveti.

Ne vem, kako imamo lahko že toliko naprednih rešitev in različnih izdelkov, še vedno pa so na mestnih biciklih namontirane luči, ki si se niso kaj dosti spremenile od tiste, ki je svetila na mojem prvem Ponyju.

Zakaj ne izdelajo luči, ki bi bila sposobna shraniti nekaj pridelane energije in bi luč enako močno svetila tudi, ko se malo ustavimo ali pa ko sestopimo s kolesa v kakšnem temnem hodniku? Saj to ne more biti tako komplicirano, ali pač ...

Drugorazredna roba za ženske?

Imam Facebook prijatelja, ki je objavil zaskrbljujoč status:

"Tapata je pomotoma kupil britvice za ženske noge in jih je danes zjutraj za tisto malo dlak na obrazu porabil celo vrečko."

Morda sem nevedna, ampak prvič sem se zamislila in si zastavila kup vprašanj na to temo:

- Čemu so britvice ločene na moške in ženske? To, da so moje roza barve, se mi pač ne zdi neka blazna konkurenčna prednost.
- Zakaj so moške britvice prilagodljive površini in imajo po 3 rezila za nov sistem britja, ženske pa ne? Ne vidim prav nobenega dobrega razloga za te razlike. Naj omenim podpazduho, pregib pod kolenom, golenico ali pa vse mogoče spolne predele, ki ne poznajo nobenih novih sistemov in prilagojenih britvic.
- Oprostite, ampak moram: Ali so ženske britvice slučajno drugorazredne?

Pa mi vi povejte!

Ne morem!

Saj lahko do neke mere, ampak ne toliko. Vsega je preveč! Povsod moram biti. Realnost se izgublja v virtualnosti in oboje že presneto mešam. Manjka pa nekaj bistvenih zadev.

- Ves čas na mailih. Račun za telefon je treba zmanjšati. 77 EUR ni sprejemljiv znesek!
- Posledično ves čas na G-talku.
- Aktivna na Facebooku. Mnogo je vseh teh prijateljev ... in jaz sem ves čas priklopljena.
- Posledično večino časa tudi na Facebook chatu.
- Aktivna na Twitterju.
- "Kaj je ta Koornk? A se gremo še to?" Raziskujem ...
- Posledično aktivna še na Kurnku.
- Težim naročnikom/sodelavcem. To je dobro in normalno, ampak še ena dejavnost več.
- Word dokument za decembrski Playboy je še prazen. Včasih sem pred rokom oddajala ...
- Jebeni Otrino je medtem prijavil stečaj, kar je grozno, saj mi je sodišče že odobrilo sodno izvršbo. 1.270 EUR + zakonsko določene obresti + stroški gredo očitno v 3 p.m.
- Centrifuga sameva. Ob vseh teh delovnih spletkarjenjih se mi ne da niti fotk iz fotoaparata na računalnik preložiti, če so te zame.
- Velik del dneva in noči si prisvoji Salvador, katerega sužnja sem postala v dveh dneh. Poleg tega ima to dete odsotnega očeta, ki mu gre na bruhanje ob kakici, kar je vse prej kot dobro.
- S soncem obsijano Toško čelo gledam skozi okno.
- Partiji grejo v veliki mimo mene, kar je nekaj takega kot osebna tragedija.
- Čakam ...

Pogrešam adrenalin in tisti pozitivni stres, ki se je nehal 21. septembra. In kje so vse tiste zabave, ki smo si jih obljubljali po volitvah? Ja, res je vse drugače ...