Na Pot ljubezni

Večkrat sem si že rekla, da v takem stanju raje ne bom ničesar pisarila, še najmanj pa objavljala. Ampak danes moram. Ker hočem.

Ker sem se hotela v torek (26.) ali sredo (27.) drugič sprehoditi po Poteh ljubezni v KUD-u France Prešeren. In se žal ne bom. Vam pa toplo priporočam.

Kaj rabite? Podarim!

Včasih je treba menjati. Stvari, prostore in razne reči. V mojem primeru gre za življenjski prostor. Ne, se bom se še odselila na kamboško obalo - to me še čaka. Selim se iz enega stanovanja v drugega. Ampak problem je, da moram enega izprazniti, drugo pa je že polno. Imam torej polno nekih reči, ki so še popolnoma dobre, uporabne in zato ne vem, kaj z njimi.

Tale moja Centrifugica se je že večkrat izkazala kot odlična oglasna deska, zato jo bom uporabila tudi tokrat. Če karkoli potrebujete, mi javite - v komentarje ali na mail. Ponudba velja do 30. maja, nato se lahko rečem zgodi kaj hudega, ker jih jaz ne morem obdržati.

Levo zgoraj: Cel komplet - 6 skodelic, 6 krožničkov, ena šalčka s pokrovčkom za sladkor, čajnik
Desno zgoraj: Komplet 6 ročno poslikanih skodelic in krožničkov iz žgane gline
Levo spodaj: Komplet 6 skodelic, ki jih je oblikoval Oskar Kogoj. Uradno se jim reče: Male kobaltne skodelice. - ODDANO ROKU!
Desno spodaj: 6 visokih belih skodelic.

Levo zgoraj: 3 globoki krožniki - ODDANO FAIRY!
Desno zgoraj: Komplet 6 plitvih, 4 globokih (2 smo stolkli) in 6 desertnih belih krožnikov z modrim robom. - ODDANO GLISTI!
Levo spodaj: Tefalov vok. Ročaj je snemljiv in uporaben za en kup Tefalovih posod. Moram najti. - ODDANO SILVU!
Desno spodaj: Ponev s pokrovko

Levo zgoraj: 3 večnamenske bele sklede - ODDANO FAIRY!
Desno zgoraj: Unicefova skodelica
Levo spodaj: Serija legendarnih otroških enciklopedij: Zakaj, Kaj je to, Kje je - ODDANO UROŠU!
Desno spodaj: Enciklopedija Jugoslavije - tri knjige iz leta 1987. Krasn! - ODDANO SILVU!

Levo zgoraj: novoletni okraski - barvano cvetje
Desno zgoraj: modri novoletni okraski
Levo spodaj: 10 novoletnih kugel
Desno spodaj: visoka in velika skodelica (3 dcl vsaj) - ODDANO KINKY TONETU!

Tako. Vse to podarjam in gotovo še kak lonec, ki ga za zdaj nisem navajala. AMC variante. Če poznate koga, ki bi kaj od navedenega potreboval, mu sporočite.

Prešeren in Niet

Včeraj zvečer, ko sem poslušala Niet in poleg gledala Franceta Prešerna, me je prešinilo, da oboje na nek način lepo paše skupaj.

Če bi bil France Prešeren panker, bi lahko pisal besedila za Niet!

Sam sem na mokrem asfaltu. Brcam v prazno kanto za smeti. V ušesih mi odmeva njihov smeh. Vrž stran pofukano flašo. Vsakodnevne frustracije.	Zapit in objokan v kotu ležim. Sam z mislimi, sam sred ljudi. Depresija, depresija v očeh, na obrazu. Depresija, me spremlja. (Niet: Depresija)
Spačeni obrazi v hladnem jutru. Mraz je in tresem se. Dejte mi mal piva in tavorjev. Nočem bit več sam. (Niet: Frustracije)	Perspektive, pijanih noči. Perpsektive, pokozlanih juter. (Niet: Perspektive)

Take reči morajo biti Francetu blizu po vseh teh letih sredi Prešerca.

Ko se te dotakne obutev

Mislim, da začenjam razumeti kompleksen in globok odnos, ki ga Tadej goji do obuval. Tudi mene so se tokrat v Londonu dotaknila prav obuvala. Na več načinov in tudi dobesedno - dvoji od treh parov čevljev so me na primer ožulili.

Na spletu se je včeraj pojavil zapis, v katerem je omenjen tudi skupen večer v Camdenu. In prav tam so se me obuvala najbolj dotaknila. Na več načinov. Omenjeni zapis govori o glasbi, a obenem postreže tudi z "najljubšo fotografijo letošnjega leta", čeprav smo šele v začetku maja. To terja odgovor in nekaj dodatnega slikovnega gradiva.

Koko je tako čudovit klub, krasen in načičkan teater s tremi balkoni. Na stropu pa se vrti ogromna disco kugla.

Kljub temu, da sem stavila na duet The Count & Sinden, ju zaradi utrujenosti žal nisem uspela dočakati. Sem pa na začetku poslušala res brezzveznega DJa, ki mu je družbo na odru delal še bolj brezzvezni MC. "Yeah, Koko. Let me see your hands! Are you havin' fun? Let me hear you say oooh-ooo! Say yeeeaaa! Say MORE!" in s podobnimi domislicami je ves čas težil MC. Ne, nočem "More!" V čem je fora takega MC-ja, sem se ves čas spraševala.

Glede na to, da je gostitelj večera že našel fotografijo leta in da vsi, ki ga vsaj občasno beremo, poznamo njegovo obsesijo s čevlji, vas morda zanima, kako je videti lov na čevlje oz. fotograf pri delu. Morda za drobno demistifikacijo ...

No, takole je nastala fotografija leta!



Ob tem pa je vestni zasledovalec čevljev spregledal tiste čevlje, ki so mu bili cel večer najbližje. Še huje! Ko je bil opozorjen na napako, je le brezbrižno odvrnil, da te čevlji "niso špičasti".

So pa estetski, črni in imajo karakter!

Napako zato popravljam jaz.

Moja ugotovitev večera je bila verjetno ta, da se Londončanke (še vedno) oblačijo nadvse čudno. Nekdo jih je očitno prepričal, da bodo - ne glede na postavo - videti najlepše, če bodo nase navlekle pajkice, razvlečen T-shirt in kakšne zlate balerinke. Neverjetno, ampak to je najbolj razširjen videz. Tadej pravi, da so take, ker želijo biti kot Kate Moss. Morda res, čeprav spet ne vem, zakaj bi si kdo želel kaj takega. To so tudi dekleta, ki nosijo balerinke na boso nogo pri 15 stopinjah Celzija ali celo manj. No, ne razumem jih.

Ko sem na EXIT-u pred dvema letoma srečala falange mladih Britank, sem mislila, da gre za posebno vrsto, ki pač hodi na festivale. Pijane so se opotekale, navdušene nad nizkimi cenami so kupovale ves možen kič, z dvema kozarcema piva so ob sončnem vzhodu sedele v prahu, za njimi pa so na prizorišču ostajale izgubljeni natikači. Mislila sem, da gre za festivalski pojav, a me je tokratni obisk Londona presenetil. Take so!

Pepelke, ki ob polnoči ne gredo domov, ampak se jim strga do te mere, da ne izgubijo le enega čevlja, ampak kar oba. Na avtobusu potem lahko sredi noči srečaš bose, razmršene, a še vedno vesele Londončanke, ki se vračajo domov. No, pa recite, če tole ni krasn!