Booška

Moj Clio je vzpostavil neposreden kontakt z neko štango na visokem pločniku sredi zaparkirane Metelkove (mislim, da je bil znak za prepovedano parkiranje). Kar malo preveč odločno se ji je približal in jih konkretno dobil po gobcu.

I've been in Sin City

Walk down the right back alley in Sin City and you can find anything.

I think I'm gonna visit this city again some day.

You get in a fight, you fight in a war, and you figure all the worst of it will be worth it for the one big moment -
- but that moment as good as it is it's never good enough -

- but this one time I wonder why ... than she falls against me ... dripping with that angel sweat of hers ... the perfect woman. The goddess.

The fire, baby, it's gonna burn us both.

Ciljna skupina: moški

Gotovo se bo zdelo tole komu feministično nabijanje ali jamranje ali pa razčiščevanje osebnih težav in še česa ... vendar NE. Povzela bom eno od zanimivih predavanj iz mednarodnega oglaševalskega festivala Cannes Lions. (No, malo bo po moje, kakopak.)

Moške se je malce zanemarjalo in v oglaševanju se je na veliko posvečalo predvsem ženskam. Ženske v oglasih. Izdelki za ženske. Oglasi za ženske. Kozmetika, fashion, hrana, hujšanje, cunje, čevlji, parfumi, neveste, notranja oprema stanovanja, vrt, otroci ... Blazna izbira. Vse za ženske. Oglaševanje je feminizirano. Kje pa so moški? "Are marketers missing real man?" No, nekdo zagotovo jih pogreša, kajne ... ;)

"In the end feminism has turned us all into women." - France

Pretiravanje? Kaj pa tole?

36% of men enjoy shopping for new clothes
40% of men say they try and do what they can to enhance their physical appearance
50% of men are comfortable experimenting with and using a variety of hair and skincare products
15% of men enjoy getting manicures

Moški so po izsledkih raziskave Man Study 2005, ki jo še vedno izvaja Leo Burnett, velika ciljna skupina z ogromno kupno močjo. Hkrati so postali tudi zelo kompleksna ciljna skupina. Za vse so krive ženske. Glavne so doma in glavne so v službi. Ženske imajo vse več lastnega imetja in v vedno večji meri zasedajo vodilne položaje.

Prisotne so v medijih, v strokovnih krogih in zato se moški znašli v identitetni krizi, ker jim ni jasno, kaj je njihova vloga v družbi.

"You do have to be more tolerant. I never had to work for a woman, but my son does and he just has to accept it." - Australia

Najbolj jih zeza prilagajanje novim vlogam, s čimer so se ženske že dolgo nazaj uspešno spopadle.
Kariera + družina = ? Ena velika zmeda očitno.
No, to povzroča zmedo tudi pri oglaševalcih, če ne poznajo ciljne skupine, ker je ta malo zblojena.

"It seems to me that nothing special is expected of us any more." - Russia

Dvema že prežvečenima tipoma moških, sta se pridružila še dva nova.
1. METROSEKSUALCI - so novodobni (poženščeni) tipčki, ki dajo veliko na izgled in dekleta ne vedo, kaj bi počela z njimi.
2. RETROSEKSUALCI - stereotipni dedci; močni, glavni, babe naj jih lepo ubogajo in skrbijo za dom - kakšna enakopravnost?!
Zgornji dve skupini zajemata le 40% moških, 60% pa se ne more uvrstiti v nobeno od skupin.
3. PATRIARHI - bi bili radi doma, radi bi bili očetje, usklajujejo kariero in dom.
4. ISKALCI MOČI - so tekmovalni in hrepenijo po uspehu v službi, da bi se izkazali pred drugimi.

Večina od te čudne vrste išče svojo moškost. Tekmujejo. Lovijo. Hierarhija je pomembna. In tega občutka jim oglasi ne dajejo prav pogosto. Našli so si nove oblike moškosti ... t. i. virtualna moškost (videoigrice, morje gadgetov in malih igračk za velike fante). "Remaskulinizacija."

Zaključek:
- Moški so kompleksna bitja.
- Moški so lovci. Naj se počutijo kot dedci.
- Moški se spreminjajo, ampak v tem kompleksnem svetu iščejo preprostost.
In bistveno:

Meni se je zdelo zelo poučno in uporabno na večih ravneh. Upam, da ima smisel.

Special H2O

Vse sem poskusila, ker so nihanja cen te izjemne pijače najbolj zanimive.

Evian na robu mesta v zanikrni štacuni z zelenjavo: 1.30 eura
Evian na železniški postaji: 1.50 eura
Evian v kisku ob obali: 2.00 eura
Evian v nočnem lokalu/klubu, ki se zapre ob 2. uri: 5 eurov
(aja, pivo tam stane 4 eure)
Vedno Evian.

Levja fotoreportaža

1. Getty razstava
2. Komentar nepotreben, to je pač to, kjer smo bili
3. Fertik deu
4. Tami sanja
5. Grega leti
6. Podelitev iz 2. balkona

PS:
Glede na to, da objavljam fotke, sem živa, zdrava in cela prispela nazaj domov. Morda mednarodni festivali ne ogrožajo zdravja do te mere kot slovenski, ali pa je mene malo srečala pamet. Uspelo mi je nikamor plezati, nikjer skakati in uprla sem se celo neznosni želji, da grem sredi noči plavat v morje. Kakorkoli, za zanimivo in počno izkušnjo se moram zahvaliti generalnemu donatorju SOZ-u in Ani, mojemu zlatemu sponzorju Imagu in zdravstveni asistenci CORIS, ki je tokrat na srečo nismo potrebovali (je bila pa mati zagotovo malce bolj mirna).

Levi v Cannesu 3

Fasala sem enega leva. V glavo. Mislim, da rabim en svinjski snicel.

Levi v Cannesu 2 ali "IT`S sChOOL"

NEDELJA:
Grega in Tamara poslusata vsa predavanja in vmes gledata vse mozne screeninge, med odmori pa surfata in isceta informacije o nepismenosti. TAMARA NABAVI BELEZKO! Ob 20.00 se odpravita proti domacemu hotelu. Tokrat pes, da ne bi slucajno zalutala. Vmes nabavita vino, piskote in se zvleceta v park, da zgradita scenarij za bener. Tamara si vse zapisuje v belezko, ki je ravno prav velika, da premore ravno prav informacij na stran in da se ravno lepo vsede v katerokoli torbico. V sobi mlada kreativca pijeta vino in pivo, dokler si ne zamislita celega benerja. Tamara ima malo tezav z zgodnjim spanjem, zato si olajsa jutranje iskanje primernih oblacil in to stori ob pol enih.
PONEDELJEK:
Tamarin alarm zapoje ob 6:00. Prebujanje v kopeli. Naslednji je Grega ob 6:45. Zajtrk. Premisljeno in usklajeno. Na prizoriscu tocno ob 8:00. Delo. Zacela sta pri koncu. Tamara motivira, Grega cara, Tamara podaja mnenja. Delo.
"Do not feed young lions. Will work for food."
Izmislita si nov zacetek, Grega dalje cara. Angleski tezavrus je najboljsa stvar, ki jo je tekstopiska vzela s seboj. Jebes majcke, kikle, vino ... POCKET THESAURUS RULES! Pismenost na visku. Be cool. Go back to school.
14.53: mlada kreativca iz Slovenije koncata nalogo.



(Midva greva zdej na pir in na vino. Zvecer pa na nizozemski zur, ki sem nama ga zrihtala medtem, ko se je Grega jebal s fancy iMacom. Ajd, cao.)

Levi v Cannesu

PETEK:
Gregatu je vse malo grozno, meni pa niti ne. Kvecjemu smesno. Je pa res, da sem vse te postaje ze dozivela na bistveno manj humani poti do Lisbone. V McDonaldsu v Benetkah nisva smela igrati remija, ker se kart ne sme igrati tukaj. Lahko jeva in se pogovarjava. Lahko pa se kartava v drugem delu, ampak tudi tam se ne smeva, ker bi se tudi drugi hoteli kartati. (wtf?) Cas sva uspesno zabila, v micenem kupeju za 6 ljudi (baje) smo bili le stirje. Idealno, ce mene vprasate. Le matralo me je dejstvo, da nimam nobene belezke in da je tudi na poti nisem mogla nikjer kupiti.
SOBOTA:
Ko sem se zbudila, sem zagledala morje. Uau. (ne, ni ocean, moj sodelavec in sopotnik je malo kiksnil, bo imel pa gotovo lepse fotke). V Cannesu so naju namestili v najbolj oddaljen hotel. In ne, niso vsi mladi kreativci v tem hotelu. Belezk ne prodajajo nikjer v blizini. Do prizorisca se voziva z busom. To je malo smotano zvecer, ko ocitno avtobusi zapeljejo v cudne ulice in traja kar nekaj casa in nadaljnih ulic, da se skipas iz busa. Potem pa pol ure tapkas in isces svoj hotel. In kaksen je BRIEF zaradi katerega smo tukaj? Strasen! Ne smem povedati nicesar do torka, ki bodo znani rezultati tekmovanja. Jaz bom ta pravila vzela resno. V brutalno tezki torbi, ki smo jo dobili ob check-in-u, ni bilo niti ene belezke!



NEDELJA:
Vroce. Vroce. Vroce. V predavalnici pa zebe. Potem se pa poskusi normalno obleci! In ne s seboj nositi celega kufra. Ni variante. Jutri pridem z velikim ruzakom. Sicer pa pridno hodim na predavanja, komuniciram z Imeldovci, med odmori pa gruntava o briefu in strategiji. Imava par idej, tako da nekaj bova gotovo naredila, ce je koga skrbelo. V nedeljo so v Cannesu vse trgovine zaprte in jaz se vedno nimam belezke. To me res spravlja v slabo voljo, ker vem, da jih imam doma v omari vsaj stiri, ki bi sle prav lepo v mojo torbico.
PONEDELJEK:
Karantena cel dan. Delo cel dan.
Ne veva se, kako bo s prehranjevanjem in lulanjem, ampak zdi se mi, da bo to moja naloga, ker je tisti krasni Mac G5 zame cisto neuporaben.

VSEM VAM RJOVIM V POZDRAV IZ KREATIVNEGA CANNESA.

Piknik "T(una) bone"

Trivialne zadeve, kot je vreme, nismo upoštevali. Napovedovali so spremenljivo, delno, občasno in take fore, ampak mi smo tvegali. Itak je že 3 dni lepo.

Prolog:
Ni panike. Sicer pa imamo gadafija, ki bi ujel tistih par kapelj. Kazalo je krasno. Ne napovedanih 20 stopinj, Iskra jih je pokazala že 25. Super bo. Capo di Imago je pripravil meso in vino, s Teo sva se že doma lotili solatk, Staša je napekla muffine, Svetlana je šla po jagode, Michal po pivo, David pa je prinesel oglje, roštilj. Iskra jih izmerila kar 27. Ura: 14.15. Akcija!

Prvi prizor:
Ura: 14:35. Oblači se, piha, morda bo dež. Dva prostovoljca napenjata gadafija prek dreves, žive meje in dveh roštiljev. David s čikom kuri. Punce iščemo baterije za fotoaparat, ker potrebujemo štiri in spet dve manjkata.

Drugi prizor:
Ura: 15:00. Ščije ko prasica. Dobesedno. Prej omenjeni trije dečki stojijo na vrtu in premočeni držijo premočenega gadafija nad roštiljema. Punce jih iz okna gledamo in skoraj lulamo od smeha. Baterij ni, da bi fotkali. Iskra jih kaže 18.

Tretji prizor:
Ura: 15:28. Čakamo. Pojemo muffine. Capo di Imago se pogovori z Nadoblačniki. Ura 15:55. Rosi. Akcija!

Četrti prizor:
Ura: 17:00. Gadafi sredi vrta. Pod njim naphana miza. Okoli mize Imago in polžek. David mora še po kukije in mehurčke. Hrana je okusna in slastna. Imagovci jemo, pijemo in se režimo. Res fajn piknik in iskra pravi, da je 21 stopinj.

Epilog:
Ura: 22.31. Avtorica bloga se mora spokati domov pakirat. Vmes bo fenala kavbojke in majico, ko se opereta. Je dobre volje in (med drugim) na ogromnih količinah adrenalina. Vreme je popolnoma trivialno.

Informacije in logistika

Kot skrbna mama zbiram informacije, printam, spenjam in zlagam v mapco. Že tako bo dovolj zmede, napetosti in smeha. Bolje, da predhodno pripravim, kolikor je to sploh mogoče.

Evo, zares greva. Tole je destinacija. Ne smem pozabiti kilavega zamljevida, da ne bi zgrešila vsega skupaj. Tukaj se bo dogajalo. Tole bomo gledali, poslušali in poskušali čim več odnesti. In tu bomo spali po 18 urah vlaka, po 11 urah kreativljenja in po partyjih. Fen je v sobi in baje imajo tudi "computer point", kar bo verjetno prišlo prav največjim komunikacijskim odvisnežem (ja, tudi meni).

Blog relationships

Blogovski odnosi so fajn.

Seveda ne morem mimo Ja-ne-za. Ne vem, če je tudi ostalim ta odnos tako zanimiv, ampak skupnim znancem je očitno všeč.

Fras je celo našel navdih v teh debatah. To me veseli, ker je najina komunikacija po raznih vzponih in padcih tako dosegla nov nivo, ki vključuje neposredno branje bloga drugega in posredno omenjanje v blogu. Varnost zagotovljena.

Samske bejbe, ki na absintu tavajo po Blodnjaku, razganja do onemoglosti. Na netu lahko preverim njihovo zdravstveno stanje in življenjske funkcije. Blog je ustrezno dopolnilo osebne komunikacije, kadar je ta malce preveč ekstremna.

Nikoli si ne bi mislila, kaj vse zmorejo blogi, če jim zares posvetiš.
Blog povezuje.
Morda sem vseeno sposobna normalno prijateljevati s tipi.
Blog omogoča nemogoče.

Vikend lobotomija

ali Vse je v glavi

Sem pogruntala način. Lahko izvedem vse. To pomeni, da ničesar nikjer ne zamudim. Kar bi bilo nedopustno.

Že sredi tedna je treba malo planirati - to je itak luštno.
V petek zvečer je treba ven, ne v soboto - to je osnovno.
Tekom dneva je treba je zbrati par uric cajta in odspati nekaj krogov - to je priporočljivo.
Še vedno smo pri petkovih nalogah. Organiziraj praznovanje rojstnega dne za soboto zvečer. (Nima veze, če imaš RD sredi februarja. Tisti prekleti datum so itak vsi zignorirali, ker so imeli delo s svojimi bejbami in predragimi rožami. Pa še hladno je bilo.) Sledi motivacija, stimulacija in akcija. Basi v zvočnikih. TuŠLuk. Taxi. Kruzanje po standardnih party lokacijah. Klepetek tu, klepetek tam. Pijačka tu, pijačka tam. Lov za ravno pravim razmerjem med beati in minutami. Proti jutru telo čuti le še bobne in base. Noge delajo same, kar se jim zdi, da morajo. Presenetljivo uspešne so. Taxi.
Koma ... (Tukaj vmes se spi nakaj kratkih uric, čeprav se kasneje tega ne moreš spomniti.)

V soboto zjutraj (eni temu rečejo poldne) je treba zbrati moči in čim prej iz tržnice pritovoriti surovine (cca. 20k sit - ne da bi prestopila prag DM-a), ker sicer bo bolj kilav tale rojstni dan. Tatarski biftek zadiši skozi steklo v trgovini in se počastiš za dobro jutro z 10 dag. To je moja bloody mary. Plus probiotični napitek. Funkcioniranje je omogočeno kljub manjšim možganskim poškodbam. In bolečinam ob hitrih premikih glave. In ščipanju zadaj za očmi. In nanadnemu zobobolu. Ampak, vse je v glavi.
Ne pozabi oprati in obesiti perila, sicer lahko zmanjka cunj (čeprav tudi vlažni rokavi in ovratnik niso nepremostljiva težava). Pripravi hladne jedi, maso za kruhove knedle (ker je že čas, da se jih naredi in danes je ne-vem-zakaj najbolj primeren dan), nažoftaj meso. Ostane še kakšna urica za nek drug piknikaški rojstni dan (ki je bil marca, mimogrede). TuŠLuk. Red Bull naj da krila! Mmmmmeso. (Nikoli ne bi mogla biti vegetarijanka.) Čvek, čvak, čevapčiči. Se pofočkaš, polubčkaš in pičiš nazaj na svoj žur. Pol ure do uleta gostov je treba obenem kuhati in pospravljati. Sokuharica je na srečo veliko bolj prisebna in brez možganskih poškodb. Red Bull ni dal kril, pač pa je svoje spet naredil adrenalin. Predjed, solata z rižem, pečeni piščančki in kifelčar, popražene bučke, gobova omaka, skutini žličniki, čokoladna torta in kao nek sadni sufle. In kakopak piškotki, traminec in rolade. To je to - 9 ljudi pokonzumira in pospravi vse.
Fizično počutje se začne vztrajno slabšati. Oči se zapirajo, na ramenih je nasajan en težek kos pohištva in res dojameš novo pomensko različico reka "vse je v glavi". Hvala za obisk in darila, na svidenje ...
Shut Down. (Tukaj veš, da spiš, in si res vzameš čas. Do 14h magari. Bioritem je itak že sesut.)

Nedelja- prosto za okrevanje, regenereacijo in packanje s knedelčki. Hvala bogu za gospodov dan. Amen.

Opozorilo: Take vikendaške lobotomije lahko botrujejo manjšim amnezijam, vendar postopna in temeljita rekonstrukcija dogajanja povrne v spomin tudi manjkajoče puzzle. Vse je v glavi, itak.

Tovariškost

Kolegi iz 4. letnika delajo anketo o virtualnih skupnostih. Prav to se gremo mi tukaj, zato sem jim oddala svoja mnenja in stališča o temi.
Vprašalnik je hudo dolg, ignorirajo bloge, nimam pojma, kaj bodo merili z nekaterimi podatki, rada bi videla hipoteze in sklepe naloge, vsekakor pa jim želim čim več veljavnih odgovorov v vzorcu, čim bolj jasno izraženo javno mnenje in srečo na izpitu.

Samo še štirje dnevi do vikenda

Malo grozno se mi zdi, da že od včeraj, ko je bil ponedeljek, planiram vikendaške aktivnosti. Ko bi le lahko še vreme splanirala.
Nič, temu bom rekla pravočasno in temeljito načrtovanje.

Z glavo na zabavo

V Mediaparku za šankom nimajo vina, "ker to ni pijanska zabava". (So pa imeli viskije in vodke.) Imajo tudi vodo, ki je v temačnem prostoru najbolj podobna Evianu. In to je že druga taka, ki sem jo srečala v tem dnevu. Kaj je s temi "različnimi" vodami? Sploh nisem vedela, da imamo toliko podjetij, ki se ukvarjajo s pijačo. In zakaj je toliko "različnih" voda? A se jim res splača, da vsi navalijo na eno tržno nišo? In da je še bolj zagonetna cela situacija, jih ima večina ženska imena - Zala, Julijana, Iva, Jana, Dana ... Kako prepričajo kupca, naj bo lojalen, če se te vode med seboj razlikujejo le po obliki plastenke?

Sicer pa sem za party obula najbolj udobne balerinke, ki me tudi po celem dnevu še nikoli niso užulile. Trenutno komaj čutim svoje razbolele noge. To pomeni, da sem se na ExitFest pre-partyju kar konkretno naplesala.

Glasbeni odmor

Lepo se je bilo včeraj/danes prepustiti še vedno najljubšemu slovenskemu DJ-u v Gromki.

DJ Nova me je prvič navdušil na after partyju po Off Novem Rocku. Nova in še nek Makedonec sta vrtela muziko na vrhu Nebotičnika. Takrat so me beati in bassi prvikrat začeli divje prestavljati in to me je verjetno prepričalo. Najbolj me je presenetilo, ko sem slišala uvod komada od Guns n'Roses (Sweet Child o' Mine) in potem dalje elektro. Tega se spomnim po tolikih letih (menda je bilo leta 1998 in nastopali so Silence, Happy Generated People in The Stroj. Noro; koliko dobre muzike v enem večeru!)

Plesni electro seti DJ Nove me še vedno z lahkoto odpeljejo na dober žur. Občudujem, kako lepo mu vedno uspe vkomponirati nekaj hitičev in skoraj obvezne Depeche Mode. Za to se splača biti zaspan v službi.
Respect!

Zgodilo se je

Evo me. Doma sem po 16 urah dela.
Po nekaj mesecih prestavljanj, smo končno izpeljali dogodek v famoznem MONS-u. Tea, moja vodja projekta je bila krasna. Presenetljivo uspešno sva se ujeli in delovali skrajno usklajeno. Užitek. Hostesi sta bili zlati in brez pripomb pomagali celo MONS-ovemu kelnarju, ki je postajal na vsaki poti do dvorane bolj zaripel v obraz. In to šele pri predjedi. Nismo čakali, da bi izdihnil sredi glavne jedi. Gašper in Nataša sta bila luštna in uspešno improvizirala, ko je bilo to potrebno. Jaz pa - kot ponavadi - nisem mogla brez osebnih odnosov in sem se zapalila za tehnika. Verjamem, da je to pozitivno prispevalo k hitremu premagovanju tipične zadržanosti tehnikov, prilagajanju, komunikaciji, pomoči, drobnim zajebancijam in dobri volji. Pa res je imel lep pogled. In bil je prijazen. In kljub mojemu vztrajnemu prizadevanju, me ni mogel nehati vikati. Prav neškodljiv je deloval. Simpatično.