Nič od nič

Nisem ljubiteljica mehurčkov, a sem si vseeno danes privoščila piksno Coca-Cole Zero. Dobila sem jo zastonj in je ne bom zdaj proč metala, a ne. Jebiga, Gorenjka.

Med pitjem sem ugotovila, da pijem nič. V pločevinki namreč ni ničesar. Tako piše na njej. Nič beljakovin, nič ogljikovih hidratov in od teh nič sladkorjev, nič maščob in od teh nič nasičenih maščobnih kislin in nič vlaknin.

Ko sem že mislila, da se mi blede in da si le domišljam, kako nekaj pijem, sem prebrala, da pijem le vodo, ogljikov dioksid, barvilo, sladila, fosforno kislino, arome in sredstvo za uravnavanje kislosti. Pa na zdravje!

Pina colada?

Pred skoraj dvema letoma sem našla čaj PINA COLADA in to pribeležila. Pina colada je še vedno moj najljubši koktajl in ne morete zgrešiti, če me povabite na to pijačo ali tri. Zgreši lahko le natakar, če ga ne zna zmešati in Pr Skelet še vedno delajo najboljše za moj okus (dopuščam možnost, da so mi tako všeč le zato, ker dobim dva naenkrat.)

Tokrat pa se mi je podaril smoothie z okusom ananasa in kokosa. Smoothie je Fructalov gosti sokec iz mešanega sadja, ki je še posebej drag. Kar 1,37 € za 2,5 deci soka (vir: najsosed). Ostali trije okusi niso nič posebnega, ampak okus tega novega sokca res spominja na pina colado.

Vonj: soliden.
Barva: ne vem, ker sem ga spila v eni potezi in iz flaške.
Okus: fajn.
Slabost izdelka: je drag in nima alkoholnega učinka.
Prednost izdelka: lahko ga piješ naslednje jutro, ko imaš mačka, in ti od tega ne bo slabo ... celo dober občutek imaš, da si pokonzumiral priporočeno dnevno dozo sadja, čeprav ga v resnici nisi.

Zakaj se smoothieju reče smoothie in ne gosti sok, mi pa še vedno ni jasno.

PS: Smutija kot pristna Gorenjka ne bi nikdar kupila in poskusila, a so mi ga podarili. Drugič lahko več ta belih, hvala. (Razmišljam namreč, da bi v sokec zlila malo vodke ali pa absinta, kar mi pri eni mali flaški ni uspelo.)

Coolinarika

Pred počitnicami sem načrtno lepo izgubljala kile, med počitnicami pa sem si privoščila vse. Če uživam, potem grem rada do konca! In ko so v igri nudelci, riž, sadni šejki in palačinke, se ne morem in nočem ustavljati. Sklep ob vrnitvi je bil, da imajo v Aziji očitno nekaj čudnega in dietetičnega v tisti božanski hrani. Kljub striktno pomešanim škrobnim in OH dnevom sem ostala pri enaki kilaži.

Zdaj pa ni več tako enostavno. Pice, sendvički, čevapi in neredne predvolilne prehrane delajo svoje. Naj le povem, da pogrešam Azijo! Da boste začutili nekaj te moje bolečine, objavljam še eno tematsko galerijo.


Levo zgoraj: Pražen riž z rakci, piščanec z indijskimi oreščki, pivo, kokosov šejk
Desno zgoraj: Sadni zajtrk - rambutani in še nekaj
Levo spodaj: Dobrote na ulici Lopburija
Desno spodaj: Nekaj blazno pekočega (curry neki) in - ja, priznam - karbonara (4 dni sem jo gledala na meniju in se na koncu vdala skušnjavi)


Levo zgoraj: Ko ti zapaše meso, je tajski "žar" na ulici najboljša in najcenejša izbira.
Desno zgoraj: Neki odlični nudelci, spomladanski zavitki, pekoč piščanec z nečim in kokos.
Levo spodaj: Ribja večerja - zgornja je red snapper, spodnjo pozabila (nekaj na M).
Desno spodaj: Nejasna in neužitna suha testena in izrazito mokasta zadeva brez okusa, ki je končala v smeteh.

Dobra predstava na smrt

Vrsto let sem gledala večino gledaliških in plesnih predstav ljubljanske produkcije. Razvadila sem se do te mere, da mi v končni fazi nič več ni bilo dobro. Nič več me ni presenetilo. Presenečenje pa se mi zdi bistveno! V predstavi potrebujem tisto nepričakovano, ki odpelje - ali pa po možnosti kar vrže - v drug svet, ki ni povezan z resničnostjo. Tema v parterju, na odru pa luči, scena, igralci in vsi natančni premiki, ki se delajo, da so spontani. Všeč mi je ta fikcija. A mora me presenetiti, da me lahko navduši.

Ker imam teater in ples blazno rada, sem se v dobro tega odnosa raje odrekla spremljanju vsega, od daleč opazovala dogajanje in za ogled izbirala le še redke predstave. Užitek je, če po dolgem času spet najdem kaj, kar me navduši, prevzame in zaposli. Do te mere celo, da po predstavi še poklepetam z nastopajočimi pred službenim vhodom in se jim zahvalim. In nenazadnje, da me še doma nekaj sili v premlevanje in pisanje enega zapisa.

Več kot leto po premieri me je danes na smrt navdušila predstava Ljubezen na smrt priljubljenega režiserja Matjaža Pograjca. Na sporedu je bila ob 13. uri. Nenavadna in presenetljiva ura je rahlo zmedla tako nastopajoče kot tudi obiskovalce dogodka (ušel nam je kak pozdrav "Dober večer"). Pravim dogodka, ker je prav to bil - predstava, obred in obed obenem. A prav ta zgodnja ura je vsem pustila pečat. Dan smo začeli v teatru - kako čudovit začetek! Da je kombinacija obreda in kulture idealna za začetek dneva smo lahko videli že gledalci Kralja Ojdipusa, ki ga je prav tako v Mladincu pred leti postavil Tomi Janežič. Grška tragedija, ki sem jo poznala, me je spravila do solz in to ob 6h zjutraj. Nadaljevanje dneva je bilo krepko zaznamovano s katarzo tistega jutra.

Osnovni koncept je najbolje podan v gledališkem listu: "Politične in umetniške avatgarde danes nihče več ne jemlje resno. Nekoliko bolje se morda godi gledališču. Res dobro pa gre kuhinji, ki jo jemljejo resno skoraj vsi. ... Če torej gledališče hoče postati nekaj, kar ljudje upoštevajo, kar jemljejo resno, se mora podati v kuhinjo."

In tako smo postali udeleženci krasnega in omamnega gledališkega banketa. Čudovita črna celostna podoba in video, izpopolnjena scenografija (kuhinja in luči), okusna hrana (prvič sem jedla suši, ki mi je bil dober), odlična glasba ter igralci, ki so bili uro in pol tudi kuharji, natakarji in pevci. Moram omeniti dva nastopajoča: Branko Jordan me je absolutno očaral z nastopom in izvedbo dveh songov in Danilo Ivanuša, šef kuhinje ni le spretno čaral jedi, ampak tudi plesal, pel in bobnal.

In če sem začela z omenjanjem gledališke fikcije in sveta, ki ni povezan z realnostjo, poudarjam, da pa je še bolje od tega, če fikcija uspe pokazati resničnost. Če me pelje po lepi in slikoviti poti in me na koncu sooči s trenutkom resnice. Tako angažiranost pa še posebej cenim.

Ljubezen na smrt je zatorej nadvse prijeten in okusen dogodek, ki pa je obenem tudi smrtno resen. Hvala vsem sodelujočim in slava jim.

Na tem mestu navajam še najboljši citat iz dizajnersko izpopolnjenega gledališkega lista:

"Ne jemljite življenja preveč zares, to vas lahko pokonča.
To vas bo pokončalo, slej ko prej, tako ali drugače."

Naključen dialog

Močno lačna Oseba 1 kolesari od Novih Jarš mimo Žal proti Bežigradu. Spremlja jo Oseba 2. Peljeta se mimo travnika, kjer so nekdaj stali vrtičkarski vikendi.

Oseba 1: "Mmmmm, tukaj vam pa po čevapčičih diši. Kot da bi imeli kakšno čevapdžinico?"
Oseba 2: "To je krematorij!"

Trojni Kinder Surprise

Rahle težave imam s tipkanjem. Ampak tole hočem narediti za spomin in to prav zdaj.

Očitno je treba biti star okroglih 30, da dočakaš pr(a)vi SURPRISE PARTY. Tak, kot si ga vedno hotel imeti. Koncept je filmski, izvedba pa super realna. Zvečer nenadoma osem fajn ljudi, ki so ti lepšali preteklo leto, prileti v enosobno stanovanje. In nato se zadeva kar odvija. Neprecenljivo! In kakopak, krasn! Hvala, res.

Vsako leto si naredim kakšno torto. Tole družinsko smo zmazali že čez vikend.

Letos pa mi je torto naredil tudi najljubši plazilec. Težko priznam, ampak bila je boljša kot moja.

Zdaj sem za silo pospravila in na kup dala vse darile. Še kak dan jih bom gledala, ker je veselje gledati rože raznih oblik, lepe misli, prvi všečen centrifuzen nakit, (ki ga sploh nisem izbrala jaz), novo neprebrano knjigo, metuljčkasto tijaro, ekstravaganjne maže, opojni napitek, mačje ležišče, mačjo taško in bon v vrednosti 1 (enega) mačka.

Nov član

BioBabi mi je v dar ponudila mešalec. Moj blender je bil pravi old timer in že malo nevaren. Malo mi je bilo sumljivo, da se želi svojega skoraj novega znebiti. Ko sem ga dobila, sem se zgrozila. To je 14-delni mešalec, ki ga nisem znala uporabljati. Ponavljam; 14-delni!

Centri: a veš un mešalc od babi?
Dinozaver: ja
Centri: zdej sem hotla zmelet paradajz
in mi ni blo nč jasno, k je toliko delov
pol pa priročnik vzamem, k mi ga je mati dala
in najprej piše, da moram pred prvo uporabo prebrat CELEGA!
100 strani!!!
Dinozaver: hahahahaha
Centri: no, vidim, da so na koncu neki recepti
in srčno upam, da tega ni treba brat
grem naprej študirat
Dinozaver: a je 100 strani v enem jeziku?
Centri: ja
Dinozaver: a je to iz TV prodaje?
Centri: pa je res. gor piše top šop
Dinozaver: pol pa vse jasno
to je mikser za vse življenje
Centri: po moje ga bom drug teden vrnila in se ga znebila
Dinozaver: :)

Izkazalo se je, da me je mletje popolnoma prevzelo in sem takoj po paradižnikih zmlela še parmezan.

Malo me je zamikalo, da zmeljem še zeleno solato, a sem se uspešno zadržala.


Mešalnik/rezalnik/sekljalnik/mlinček bom očitno zadržala.

Moj nov gospodinjski član. Moj prvi top šop izdelek! Krasn.

Učne minutke političnega komuniciranja s praktičnimi primeri

Med straniščnim branjem Peterletovega cajtnga (če sem iskrena, sem prebrala le Uvodnik Urške Bačovnik, proste spise družinskih članov), sem naletela na izjemno stran z Recepti Branke Berkopec Peterle.
Nadevana mleta pečenka, pri kateri me je presenetil premaz z raztepenim beljakom, in Solata iz motovilca s slastnim prelivom, ki začuda ne vključuje bučnega olja, sta me že skoraj prepričali v to, kdo je pravi za predsednika.

Nato sem videla še edinstveno in vrhunsko politično komunikacijo Igorja Ariha na Vesti. To morate videti na lastne oči, če še niste.
S kančkom domišljije si z lahkoto in zelo živo predstavljam, kako sta politični strateg in muzikalični politični analitik, obdana z oblakom dima, ugotavljala, zakaj zavraga bi levousmerjeni volivec glasoval za desnega kandidata? Dejansko sta našla razlog!

Skoraj so me že prepričali, ampak manjkal je še kak moški striptiz, saj na atomske joške žal ne padam. Na Janija Pavca pa tudi ne!

Nič, za Boba Marleya bom! Ni druge.

Kinkip

Včeraj je bil krasen dan in bil je Kinkip.

Družbica blogerjev, priležnic, priležnikov in komentatorjev se je zbrala na levem bregu Ljubljanice. Odgovorna oseba je z vsako uro postajala bolj "sproščena" in po osmih urah se je izgubila že vsaka sled odgovornosti in bila je le še nadvse ljubka. Pojedli smo neslutene količine hrane, popili vso pijačo, nekatere je opeklo vroče majsko sonce, dekleta pa smo se celo pomerila v badmintonu.

1. Dinozavrova klobasa
2. Stopljen Camembert
3. Glažek provansalskega roséja - ko smo liter in pol rumenega muškata izpraznili
4. Centrifuzni amaterski aranžman s smetano
5. Bi(č)skvit
6. Pistou - Barbi ga je jedla s prstom, JaKa pa z jagodami
7. Kinky pica rolce
8. Urškaste jagode
9. 100 piknik vilic
10. JaKov pir

Vse skupaj smo zalili in polili še s penino.

Pice lepotice

Gal in galeristi so v nedeljo, t. j. včeraj v Domu kulture Kamnik snemali videospot za skladbo "Fužinski blues" iz njihove zadnje plate "Fetiš". (Glede na brzino ga verjetno še danes.)

Okoli 15. ure sva prišla z Dinozavrom narediti reportažico. Dobila sva spremljevalno vokalistko Ano in malce sem jo zaslišala v kratkem intervjčku (z edinstvenim in načrtnim zasukom kamere za 90 stopinj). Pevko sva nato subtilno ugrabila in jo gnala na izlet po Kamniku, na koncu pa še na nedeljsko kosilo. V kamniški piceriji Napoli nas je čakalo ljubko presenečenje.



Paris Hilton je bila odlična. Gamberi, jurčki in rukola lepo sobivajo na eni pici. Dinozavrova Natalija Verboten je bila "prijazna, domača in po pričakovanjih".

V nadaljevanju večera se je razvilo razmišljanje, zakaj ni bilo v pomladanski ponudbi tudi pice Damjan Murko ... Morda zato, ker Damjan ni ravno lepotica (četudi se trudi in bi to rad bil). Drugo pa je vprašanje, iz česa bi bila pica Damjan Murko sploh sestavljena. Verjamem, da bi bili osnovni sestavini: gorgonzola in karfjola. Potemtakem me ne čudi, da je ni na seznamu.

Kulinarične razglednice

Iščete ideje za nedeljsko kosilo? Te so naravnost iz Provanse.
Pa dober tek!

Ne pozabite, da greste vedno lahko tudi na kebab.

Jamie Oliver je navaden pacek

Ko sem ga prvič videla, se mi je zdel simpatičen, ljubek in seksi. Tisto rahlo sesljanje ga je naredilo še bolj simpatičnega. Ko je začel kuhati, sem zgroženo ugotovila, da je fant navaden pacek, ki ga ne bi spustila v lastno kuhinjo.

Hrano meče skupaj brez kakršnegakoli odnosa do hrane ali orodij, ki jih uporablja. Na eni strani kuhinje razbije jajce in ga prek pulta odnese tako, da se vse cedi. Lupinice in olupki frčijo po luftu. Na hitro ožame limon'co in jo odvrže kar nekam. Karkoli vliva, to počne iz velike višine, kar ni le neprakrično, temveč v nekaterih primerih tudi nevarno. Hrana šprica naokoli po kuhinji, on pa nervozno potresava lonce. Iz šopka svežih dišavnic šlampasto in grobo izpuli le nekaj zelenja, tako da zjebe možnost normalne uporabe istega šopka za naslednjo kuho. Četrt surovin gre v franže. Za povrhu pa pri kuhanju uporabi nesprejemljivo goro posodo. Ja, njegovo kuhanje res izgleda preprosto, predvsem pa NEREALNO!

Vprašanje: Je že kdo videl, kako Jamie na koncu pomiva vso tisto svinjarijo, ki jo je ustvaril s pripravo enega kosila?

Odgovor: Ne. Ker imajo za to delo zaposlene dodatne ljudi - verjetno celo več njih.

JAMIE, NE SE HECAT'!

In še nekaj mu zamerim.
The Naked Chef v resnici sploh ni gol!

Izliv o Jamieju je spodbudil današnji zapis predsedniškega kandidata dr. Onyxa., ki ima sicer drugačne razloge za svoje neodobravanje Jamiejevega dela, ampak rezultat je enak.

Rojstnodnevna torta

Dolgujem vam še eno torto. Nenazadnje vas je bralcev kar veliko in ena torta je odločno premalo.

Lahko bi šla k najboljšemu sosedu (in to ni človek, ki mi je klical policijo) in kupila torto. Prav tako bi lahko naročila 4 pice v bližnji piceriji, a se mi to ni zdelo primerno. Hotela sem se malo potruditi. Očitno sem malo mazohistična. Hm, morda zato delam v oglaševanju. Velja razmisliti ...

Ker pač živim sama in sem tudi sicer samska na tako lep praznik, ni bilo nobene pomoči. Do polnoči sem pripravljala solatke in torto, slednjo zjutraj sfiniširala in vse skupaj v dveh rundah odnesla iz tretjega nadstropja do avta. Dodatno in nadležno obremenitev sta predstavljala še obvezna laptop in taška. Do sem je šlo gladko.

Vožnjo proti službi je torta le s težavo prestala. Posledice so vidne na nekaterih robovih, ki sem jih na fotki raje obrezala. Spacana smetana ne zgleda ravno seksi. No, razen, če je z njo premazan kak seksi del telesa. OK, odnaša me ... Centri, zberi se!

Srce me je bolelo, ko je ubožico na vsakem ovinku tako zanašalo. Usmilila sem se je in zadnji del poti sem jo imela dejansko v naročju. Če bi me ustavil policist, bi mu ponudila kos. Popoldan smo jo s sodelavci in sodelavkami pospravili, poplaknili pa z dvema Iconoma.

Ekola, tole je pa moja tortica, ki je ni več. Domača in prijetno kičasta. Kot vedno.

Kosilo za dve osebi

V nedeljo, ko si nekateri privoščijo nedeljska kosila, sem si zadala malce več misij:
- moje današnje kosilo,
- moje jutrišnje kosilo,
- uporaba živil, ki jim grozi rok uporabe,
- izdelava kruhovih knedlov faličnih oblik in
- fotke za Tadeja.

Kruhovi knedli - 1. del

Takoj, ko zjutraj (ob 14:30) vstaneš, na olju in čebuli prepražiš kocke kruha.
Dodaš česen, peteršilj, timijan in majaron. Ko se dišeče kockice ohladijo, dodaš malo otrobov, tri jajčka in mleko. Taka pestra družba se mora malce sprostiti, zato jih je najbolje pustiti same, da se spoznajo in navežejo pristne odnose.

Repa
CyberMati mi je vedno govorila, da sta kisla repa in zelje zdrava. Ko sem se učila (beri: trpela) ob srednješolskih knjigah, mi je včasih prinesla skodelico tega zdravja, da bi bo šlo znanje bolj v glavo.
Sredi prejšnjega tedna sem se spomnila tega in si kupila kilo kisle repe. Vsak večer sem jo malce zobala, v petek pa celo odnesla na večerno družabno srečanje k Betki. Kljub temu, da so se moji kisli repi vsi smejali, se je izkazalo, da bi morala prinesti celo kilo, saj so jo dekleta dobesedno napadla! No, bom vedela za drugič.

Iz ostanka kisle repe pripraviš pravo kmečko prilogo, ki pa na žalost ne vsebuje zas'ke. A je zato bolj zdrava! Nikakor ne pozabiš na lovorjeve liste.


Kruhovi knedli - 2. del
Zmes večkrat premešaš in dolivaš mleko. Če ga zmanjka, moraš mleko malce mešati z vodo ali juho. Ob tem preklinjaš sosede, s katerimi nimaš normalnih odnosov, da bi pri njih poprosil za 2 deci mleka. Enakomerno vlažnemu in rahlo pocastemu testu dodaš še malo moke in oblikuješ ljubke falične knedlce.


Meso
Če se po hladilniku ne valja nobena pečenica ali krvavica, je fino najti kakšno hrenovko. Če te kuhana hrenovka spominja na fast food ali hotelske zajtrke, jo raje popeci.

Pijača
Najbolj regenerativen je naravni sok, ki prekipeva od vitaminov. Zato ožameš limone in dodaš kakšno rdečo pomarančo. Da kislina ni prehuda, priliješ nekaj vode. Koliko vode priliješ, je odvisno od poprejšnjih vikendaških naporov.

Tako. Porabila sem star kruh, mleko, ostanek kisle repe, hrenovko in ostarele limone, dobila pa dva obroka in obilo fotk. Ob vsem tem pa bojda celo presegla presežek.


Pa dober tek!

Kaki vanilija

Poskusite, če ga še niste. Priporočam. Tudi če ne marate navadnega kakija. To je nekaj čisto drugega. Najdete ga pri vašem najljubšem zelenjavarju. Zdaj so najboljši.

Kaki vanilija je slajši, trši, bolj dišeč, večji od navadnega. Odličen je.

O olivi

Ko sem bila majhna, nisem vedela, kaj je oliva. Prvič sem jo fasala na pizzi Pod Lipo. Tja me je takrat-še-ne-CyberMati peljala na pizzo. Sedeli sva pri šanku ob plastični šipi, kjer sem lahko opazovala zanimivo nastajanje pizze. Raztegljivo testo, paradižnikova mezga, rezine šunke, nariban sir, seseklajane gobice ... in potem so na sredino dali zeleno čudo - olivo. Močan in čudno grenkak okus se mi takrat ni priljubil. Nekoč kasneje sem slišala, da se moramo olive naučiti jesti in sem se jih. No, naučiti se moramo še marsikaj drugega.

Med sobotnim izletom treh soblogerjev se je razvila obsežna razprava o kategorizaciji olive, ki se je še nihče od nas do sedaj ni lotil.

Črna Betka je trdila, da olivo uvrščamo med sadje, saj vendar raste nad zemljo. Nobena zelenjava namreč ne raste na drevesu. Ko smo malce dlje časa stali sredi nasada oljk (Betka temu pravi "njiva oliv"), je prišla do novega sklepa, da je oliva v bistvu grmovje. To je povzročilo vrsto neslutenih zapletov.

Jaz sem imela silne težave z Betkinim opredelitvami in argumenti zanje. Mislim, da se oliva bolje poda k papriki, paradižniku in solati, kot pa k jabolkom, breskvam in bananam. Torej je oliva zelenjava. Oliva tudi ne more biti grmovje, ker je oliva plod, drevo/grmovje pa je oljka in je to čisto neka peta kategorizacija. V tem primeru je oliva kvečjemu začimba ali pa še to ne, ker je pač zelenjava.

Bežeči norec je poskušal razumeti nore babje ideje, zastopal je pregovorno moško razumnost in miril najine strasti. Od vseh radikalnih kategorizacij se je raje previdno distanciral in tako bo verjetno izpadel še najbolj pametno.

Na poti iz "njive oliv" so nas prevevale še številne ideje in vprašanja:
Kaj je potemtakem šipek? Jaz verjamem, da je to čaj, Betka pa meni, da je to enako kot lešnik in oliva, kar je povzročilo nove nejasnosti. Šipek po moje ni orešček, oliva pa še manj. Ker smo se totalno zaplezali (verbalno in tudi fizično na tisti visoki njivi), je nastala nova bizarna kategorizacija na povrtnine in vrtnine. Še danes je ne razumem, ampak Betka jo bo gotovo z veseljem na dolgo razložila.

Zagonetno vprašanje: "Kaj hudiča je oliva?" smo zaradi varnostnih razlogov in našega mentalnega zdravja zastavili blogerjem in bralcem. Ti/Vi so/ste se že večkrat izkazali kot jako koristni, pametni, domiselni in razgledani.

N = 66 (v treh dneh)

Če ste mislili, da bo 36,4 % dovolj za kakršnokoli sklepanje, ste se zmotili. Rezultati namreč ne povedo prav veliko o olivi, le kažejo na to, da ste podobno zmedeni kot trije omenjeni soblogerji.

Kvantitativna raziskava nakazuje le, da težava s kategorizacijo olive obstaja. Očitno manjka še kvalitativni del raziskave.

Res me zanima, kakšna izjema je oliva in kaj potrjuje njena izjemnost? Poleg tega bodo zagotovo predstavljale rasvetljenje obrazložitve tistih umetnikov, ki se jim oliva zdi orešček ali grmovje.

Dragi bralci, na dan z besedo!

In kaj pravi Google o olivi?
Oliva je menda "fruit", ampak to lahko prevedemo kot sadež ali kot plod. In če je sadež tako kot je gozdni sadež ali morski sadež, potem ni nobenega problema. Še vedno pa se ne morem sprijazniti s tem, da olivo uvrstimo med sadje.

Bučke

Sezono bučko imam zelo rada. Prvič zato, ker je ta sezona v mojem priljubljenem letnem času in drugič zato, ker so v tej sezoni permanentno v hladilniku bučke. Bučke so super. Že ime je tako ljubko in simpatično, da ga z veseljem uporabljam. Recite naglas: "Bučka". A slišite ta prijeten zven glasov v besedi "bučka"? No, kakorkoli; zdaj je čas bučk!

Marsikdo me vpraša, kaj zaboga počnem s toliko bučkami. In kaj se iz bučk sploh lahko naredi? Najhujša je bila pripomba nevedneža, ki je celo naglas rekel, da so bučke za prašiče. Zmota, strašanska zmota.
- kuskus z bučkami, malancanami, papirko (lahko tudi z grahom, koruzo ali s čimerkoli pravzaprav)
- filane in pečene bučke z mletim mesom in/ali zelenjavo (na vrhu sir ali kisla smetana, poleg pa pečen krompir)
- pražene na lističe narazane bučke v solati
- debelejše šnite bučk pečene na olivnem olju s sirom na vrhu (pri igranju z okusi uporabimo dodatke: timijan, česen, sojina omaka in različni siri)
- pohane bučke
- bučke z jajci
- pražene bučke (s česnom) kot enostavna zelenjavna priloga
- bučke v smetanovi omaki (poleg rezancev)

Obstajajo tudi druge, precej obskurne možnosti priprave jedi z bučkami in priznam, da se teh sama še nisem lotila, sem pa doživela, kako se je z njimi ukvarjala moja cybermati:
- štrudl z bučkami
- kompot iz bučk
- juha iz bučk

Bučke so očitno tako zelo uporabne, da se lahko pojavljajo v vseh obrokih. In ko mi cybermati reče, da pretiravam z bučkami, jaz pa jih imam tudi že dovolj, mi je jasno, da gre poletje počasi k vragu.
- preostanek bučk narežemo na kocke in zamrznemo
Tako bučke tudi v hladnejših dneh spominjajo na prijeten poletni čas.

Regret

Kaže, da je popularno pisati o regratu. Priljubljena solatasta zadeva, očitno. Da malo popazim na imidž, bom samo oznanila, da je meni regrat čisto brezvezen.

1. Mučno nabiranje. (Ja, valda se ga kupi, če že ... oz. se ga ne kupi.)
2. Dolgotrjno in nadležno čišenje.
3. Čakanje, da se krompir skuha. (Brez krompirja ni užitno, ker je regrat pregrenek - nekaj v zvezi z železom, ki je zdrav, pravi babi.)
4. Opekline pri lupljenju in rezanju pravkar skuhanega krompirja. (Krompir mora biti vroč, da čim bolj pobije trde regratove liste.)
5. Prijetno topljenje zaseke (izg. zaske) in dodajanje kisa. (Diši, cvrči, luštno ... ampak bojda ne smem pretiravati in je zato spet nekaj na pol.)
6. Zatikanje v grlu in drženje požiralnika med "uživanjem" regrata.
7. Če ga zajema več ljudi iz ene sklede, zmeraj polovica popada z vilice.

No, temu težko rečem solata. Če ga uvrstim med travo, užalim superiorne kulture v taisti skupini. Zame je kar plevel.
Raje imam motovilčka ali pa rukolo, ki tudi pika v grlu, ampak ima vsaj prepoznaven okus in ... recimo temu karakter.

Spontana kletna agencija

Zaspan dan ... zamuda ... delo s programerjem, ki je kljub gomili dela nedosegljiv do 12.30 ... razni bizarni sestanki, kjer lahko izveš tudi, kako se je mlademu očku pokakal otrok ... aktivni trening nanbuda (OK, ta ni moj, priznam) ... proizvodnja čokoladnih slaščic ... na kratko: naporen razvlečen četrtek!

Trije smo se zatorej dobili, se malce sprostili in spontano vživeli v že privzete vsakodnevne vloge.
Naloga: izdelava embalaž in poimenovanje različnih skupin izdelkov.
Nastala je zasebna kletna agencija, v kateri se punce veliko smejijo.

- VP in strateška načrtovalka se je izkazala kot organizatorka in predvsem kot koordinatorka na čase zmešane ekipe ... kot ponavadi pa je s svojo pozitivno energijo prispevala tudi h kreativljenju.
- KD in tekstopiska je med učinkovitim proizvajanjem idej poskrbela tudi za strežbo, tajništvo in čistilni servis. (Saj že od nekdaj vem, da sem večerna in nočna persona.)
- DTP-jevec bi raje prevzel vlogo kreativnega oblikovalca, a mu je bilo z vztrajanjem ostalih pri prvotnem brifu to veselje odvzeto.

Projekt je bil izveden pred rokom. Ekipa se počuti dobro.
Naročniki bodo z novim asortimanom izdelkov zadovoljni. V to smo prepričani!

Spoznanje večera, s katerim me je razsvetlil Tegobnik:
"Tamara, ti si k' Murphy;
če lahk' narediš kej bedast'ga, boš to tud nar'dila."

JaKo(bo)va pokrovača

ali Kako navdušiti komunikologinjo?

Ko se ji čakre zapirajo, je blazno dojemljiva za moška vabila na kosilo. Če ji odpre vrata tip v predpasniku (resda ni bil v igri dolg predpasnik, a vseeno...) in za predjed ustvari totalno fensišmensiseksiizgledajočo Jako(bo)vo pokrovačo, ki je prav takega superseksi odličnega okusa, je cilj praktično že dosežen in komunikologinja stopljena.

Sladko vino, rahlo pijana orada s krompirčkom in olivami, všečna glasbena podlaga, ki občasno priplava v ospredje, sovpadajoče rdeče vino, klepetki, zvijače, jabolčno-ananasni miks in posledična odsotnost pameti (na trenutke tudi odsotnost zavesti) pa le še utemeljujejo nenaključno uvrstitev mislečega na sam vrh centrifuzne indeksacije!