Dialog?

Pogled se mi je ustavil v desnem zgornjem kotu navadnega blokca.

2008 je bilo leto medkulturnega dialoga.
In zdaj se je končalo. Hm?!

Ta pogled v kombinaciji z dnevnoinformativnimi oddajami mi res ne vzbuja kakšnega izrazitega optimizma.

Naj ministri nove vlade pišejo blog?

Spet si bom pljunila v skledo, a mi je vseeno ...

Had je danes lansiral novo pametno idejo.

Zares pomembno se mu v dani situaciji zdi, da bi se prenovilo gov.si spletno mesto in sicer tako, da bi omogočale pisanje blogov. In potem bi ministri morali pisati bloge. Zakaj že? Ker njega zanima, kaj se dogaja z ministri!

Ne, novice v vseh mogočih medijih in novice ministrstev na res zastarelem gov.si spletnem mestu ga ne zanimajo. Sporočila, ki jih posredujejo ministrske službe za odnose z javnostmi ga prav tako ne zanimajo. To ni to. Njega zanimajo ministri in ministrice osebno.

Kako naivno. Kako nespametno!

Gremo po vrsti z argumenti, ker slutim, da bom zdaj pokasirala napade anonimnih bralcev, ki se z mano ne strinjajo.

1. Strani gov.si so res zastarele, grde, kompleksne, neinteraktivne in po pričevanjih nekaterih urednikov tudi obče grozne. Kljub temu iskreno upam, da ne bo prioriteta nove vlade vreči kup denarja kakšni agenciji za prenovo. Še posebej pa, da ne bodo razlog za prenovo kakšni blogi.
   
   
2. Koncept "Ljudi to zanima! Ljudje imajo to radi!" se mi zdi hudo problematičen. Mimogrede namreč dobimo premiera, ki razlaga vsa mogoča osebna jajca in gostuje v kretenskih oddajah. No, jaz nočem politikov, ki se vlačijo po rumenih rubrikah, politikov, ki ne ločijo javnega od zasebnega, in politikov, ki raje poudarjajo sebe kot svoje delo.
   
   
3. Komunikacija kateregakoli ministrstva je verjetno hudo občutljiva zadeva, ki mora biti še posebej premišljena, usklajena, enotna in kar je še tega.
   Že navadno radijsko obvestilce o zastoju na cesti gre prek nekaj ljudi in zahteva delo, preden pride do poslušalca. Zdaj si pa predstavljajte, koliko časa bi potreboval en človek, ki mora predstavljati celotno področje države, da bi redno pisal o zares relevantnih zadevah na svojem blogu. Govorim seveda o zapisih, ki bi bili taki, da ne bi delal sam sebi škode in si še dodatno zapletal življenja.
   Ne, raje imam ministre, ki dobro opravljajo svoje delo in rezultati govorijo o njihovem delu. Komunikacijo z javnostmi naj vodijo za to zadolženi.
   
   
4. Vsak, ki je kadarkoli odprl splet ve, da je tukaj bolj ali manj kaos. Zakaj bi katerikoli minister moral riniti med anonimne komentatorje, med hujskače, med leve in desne, ki ne delajo drugega kot da se zmerjajo? Kaj bi s tem dosegel?
   Predvidevam, da bi ga anonimni bralci napadli in mu po hitrem postopku ubili kakršnokoli željo po spletnem komuniciranju.
   
   
5. In najpomembnejše: Ali bo posameznik pisal blog ali ne, je njegova svobodna odločitev. Brez motivacije, s prisilo ali obvezo se že nobeno pisanje bloga ni dobro obneslo. Zakaj bi se obvezno pisanje blogov ministrov?
   

Da pa si bomo na jasnem:

• Mislim, da SDS mojstrsko uporablja splet od volitev dalje. Za svoje čudne cilje pač, a mojstrsko.
• Tudi kakšen Jelinčič bi znal biti nadvse popularen, če bi se lotil svojo škandalozno nestrpnost razširjati prek spleta.
• Vsak, ki ve, zakaj se na kakšen način se loteva komunikacije, gre po mojem mnenju v pravo smer. Komunikacija ja, nujno, a le premišljena.

Evo, primer:
Ljubljanski župan Zoran Jankovič si je zamislil reden termin za pogovore z novinarji. Vsakih 14 dni! Ne glede na teme. Pomislite; novinarji ga ne lovijo zaradi izjav, odgovarja jim na vsa možna vprašanja in se malo šali, navezuje prijazne in pristne stike z njimi ...
Ali res mislite, da bi bil Zoki na blogu boljša rešitev za komunikacijo? Dajte, no!

Prihaja njeno zvezdniško veličanstvo

Novica dneva je, da bo 30. januarja na povabilo Sindikata in Pristopa (!?, a definitivno bravo!) ljubljanski K4 obiskala Princess Superstar.

Zvezdniška Princeza se uvršča med moje Top 3 glasbene izvajalke, ki jim je jasno, kako pripraviti človeka do plesa (in še česa več).

• Redni bralci ste verjetno seznanjeni z mojo predanostjo Vodnici, saj vam z njo pogosto težim.
  
• Sledi Peaches, ki poleg drznosti, surovih in seksi besedil ponuja tudi obilico neizprosnih basov.
  
• Na tretjem mestu pa je čudovita Princeza, ki neprestano meša glasbene žanre, v besedilih pa s svojo očarljivo samoironijo predvsem zabava.

Moram povedati še kaj več?
Recimo to, da je famous, slaba varuška, a vseeno (če ne ravno zato) perfect.

Za polizat!