Krompirček

Mojo BioBabi omenim od časa do časa. Hotela sem že napisati neko osnovno predstavitev, vendar je materiala enostavno preveč in sploh ne vem, kako naj informacije skrčim na pomembne, če je pa je pomembnih tako veliko.

BioBabi je dobila naziv zaradi vrtnarjenja. Je tipična predstavnica ljubljanskih vrtičkarjev, ki pa ima gredo tudi na Gorenjskem. Najprej je imela vrtiček pri Litostroju, sedaj pa ga ima v industrijski coni Stegne. Vsa njena pridelana zelenjava je "BIO"! To poudarja vsakič, ko želi svojima potomkama (t. j. CyberMami in Tamari) na obisku vsiliti čim več zelenjave. Ob zaključku sezone biobučk, sem na zadnjem obisku pristala, da mi da tudi nekaj biokrompirja. Ta nov' krompirček.

No, tega sem preprosto morala vzeti, ker mi je bil preveč bizaren, da bi ga pustila tam. Za ene dvakrat bo.

Sorodniki

Blogovski kolega mi je napisal, da je bil v domačem kraju in tam obiskall tete in strice. Moje vprašanje je bilo: "A so ti dali kaj denarja?"

Pravilno sem predvidela, da mu denarja niso dali. Tudi on se je začudil, čemu bi mu sploh dali denar.
Sedaj me zanima, kje se je zalomilo!?

Ko smo bili majhni, smo na obisku pri sorodnikih vedno dobili kak dinar. Kasneje kakšnega jurja. Tetka, babica ali pač nek starejši sorodnik ti je velik bankovec na hitro stisnil v roko ali zatlačil v žep.
"Joj, zakaj teta tainta! Ne, no ...", sem se navadno branila.
Takoj je priletelo: "Pust. Je že u redu. Pusprav pa tih bot." Cel postopek je navadno kar prepričljiv.
"Sej veste, da neb blo treba, no. Hvala...", se reče na koncu.

Simpatičen obred, lepa navada, vendar ne vem, kdaj in zakaj so se sorodniki tega plemenitega početja odvadili.

Razglednica

Moja prva letošnja razglednica. Resda digitalna, a zato toliko bolj personalizirana. Poslal mi jo je JaKa z velikim K.

Krasn!

Dodatek:
Ker sem še vedno ganjena, si bom dovolila kratek obisk našega poeta Josipa Murna Aleksandrova. Napisal je pesem, ki ponazarja življenje, ujeto v trenutek. Človeški svet je za pesnika zaporedje trenutkov s skrivnostno, nerazložljivo in neobvladljivo logiko.

TRENUTEK

Tam v daljavi, ne ve se, kam ptič leti,

tam v nižavi, ne ve se, kam se spusti

na skrivaj;

tako v duši lepi trenutek zbeži

in ne vemo, kam, kje se zbudi

še kedaj.

Pošast

Dolžina = 7 cm
Širina zadnjega dela z zloženimi krili = 3 cm

Ne, nisem merila, kolikšna je pošast z razprtimi krili, če je koga to zanimalo. Je pa nastal problem, kako se je znebiti. Če jo zdruznem s čevljem, bi zaradi velikosti lahko kaj ven pogledalo. Poleg tega pa ima tako velika pošast verjetno kar dosti drobovja v sebi, ki si ga jaz nikakor ne želim videti razpacanega na sveže opranem tepihu.

Always Stupid

Ali si sploh lahko predstavljajte, kako obupano se mora počutiti dekle, ki si že več dni v izložbi ogleduje bele hlače in čaka na razprodajo? Ampak prvi dan, ko se razprodaja prične, ona dobi menstruacijo. Katastrofa! To ji zakomplicira življenje do te mere, da ne more stopiti v trgovino in pomertiti hlač.

Zadeva je še bolj tragična. Punca se ne počuti VARNO! (Ne pozabimo, kako zelo pomembna je varnost. Po Maslowu je to ena od osnovnih potreb; takoj za fiziološkimi potrebami Maslow navaja "potrebo po varnosti".) To je hud problem. Za tampone in krilca pa v svojem življenju očitno še ni slišala.

Ja, življenje je lahko res težko. Še dobro, da imamo vložke Always z nekim gelom, zaradi katerih se končno lahko počutimo varno.

Poletni oddih

Prelepa Gorenjska, v ponos si mi ti,

kdorkoli te vidi, te znova želi.

Gorovja, planine in bistre vode,

zelene doline povsod te krase.
(Slovenska narodna)

No, bom malo resna. Malo, pravim.
Včeraj je zapiskal SMS in dobila sem vabilce za
SUMMERBREJK PIKNIK 06 sredi prelepe Gorenjske.

Očitno ne bo velikega oddiha, kot je bil lanski, ampak malce manjša brezplačna večerna piknikijada, za katero verjamem, da bi znala biti prav tako prijetna. Ako bo prijetno tudi prekleto vreme!

Ker smo se letos že naučili, da na tega zadnjega ne moremo ravno računati, pred odhodom poglejte, kaj pravijo organizatorji (so rekli, da bodo objavili, če odpade). Razen, če si v vsakem primeru letos za spremembo želite malce čofotati v blatu ... dirty dancing?

Dopustniški miti

Ni res vse, kar vam pravijo glede dopustov.

- Dopust NI počitek.
Resda zamenjamo okolje, ampak odpočijemo si zelo zelo težko. Pravzaprav še nisem našla načina, da bi se kvalitetno odpočila, se z veseljem in s pričakovanjem vrnila v službo. Razmišljam, da bi moral potemtakem biti dopust skrajno dolgočasen, brezvezen, nedružaben in nezanimiv. To pa je zelo redko.

- Podopustna depresija
Spet moraš zgodaj vstajati. Spet moraš gledati iste ljudi. Spet moraš sedeti na istem mestu. Spet te čakajo iste nadloge in naloge, ki si jim za nekaj dni pobegnil.
Ah, kaj ne kliče vse to k slabi volji? To je vedar tako, kot bi ti pokazali slasten kolaček. Imel bi čas, da ga povohaš, enkrat ugrizneš, nato pa bi ti ga nasilno izpulili iz rok.

- Podopustna norija
Dejstvo je, da na delovnem mestu zadeve ne stojijo, ko je nekdo na dopustu. Zato je vedno pomembno, kdo bo koga nadomeščal in kam se bo preusmerjala pošta. In vedno ostane nekdo, da lahko vsaj dviguje telefone.
Ob vrnitvi na delovno mesto res morda čaka kakšna zadeva več, vendar - bodimo iskreni - verjetno ni tako zelo pomembna, če je počakala do konca dopusta.
Kljub temu marsikomu (t. j. veliki večini) nek notranji občutek ne da miru. In zato ga tudi oni ne dajo drugim. Ustvarja se panika tam, kjer ni za to nikakršne potrebe. To je stresno in jako naporno za vse udeležene.

Vsemu naštetemu se uspešno izogibam s preprosto metodo:
od januarja nisem bila na dopustu in verjetno tudi ne bom!

Žurerski aksiom

Če se po večerni zabavi napotiš še na burek,
je bil žur gotovo uspešen.

Matice

so še vedno nenadjebljive!

Mistri in njihovi kanistri so nocoj na Trnfestu navduševali in spravljali v gibanje neverjetno veliko število obiskovalcev. In izvedli DVA bisa!
Hvala jim.

Privoščljivost

Trume podopustniških in zagorelih švabskih turistov so se danes izrazito počasi kotalile prek naše očetnjave proti domu.
Kar naj čakajo, saj so spočiti!

Užitek ročnega pranja

Ne želim izpasti kot neka punca, ki se zgolj pritožuje in neutrudno pizdaka na svojem blogu. Zato bom danes povedala, da sem nadvse zadovoljna s svojim pralnim strojem.

Najbolj me navdušuje dejstvo, da ima pralni stroj funkcijo za ročno pranje. Krasn!

You snooze - you loose

Moderni telefoni in elektronske budilke premorejo neko zadevo, ki meni ni jasna. Nekaterim očitno je, saj jo z veseljem uporabljajo. Problem je, ko so taki ljudje tvoji bližnji. No, predvsem so taki ljudje meni blizu. Govorim o SNOOZE funkciji oziroma DREMEŽ-u.

Natančno sem se poglobila, čemu sovražim to (dis)funkcijo in prišla zadevi do dna.

Prvi negativen odnos sem razvila že doma, ko je mati šla v službo, hreščeč radio na tisti grozni budilki pa se je vklapljal še celo jutro. Tragično je, da zadevo uporablja še danes. Na srečo mene ni več tam.

Vsi nadaljni primeri so si podobni. Če spim s katero od prijateljic
(Ne, pokvarjenci! Dejansko mislim na spanje, ko po naporni noči ena ne gre/ne more domov ali pa si deliva sobo v kakšnem poceni hotelu izven prestolnice.), ima prav vsaka vklopljeno to nadležno ponavljajoče bujenje, ki mu ni konca. Spiš, se zbudiš, nazaj zaspiš, se spet zbudiš, spet zaspiš in moraš se zbuditi in spet in spet ...

Bujenje je naporno in stresno. Najprej udarijo v zavest svetloba in zvoki. Iz horizontalne lege, moramo preiti v vertikalno. Cela serija sproščenih mišic se mora napeti in zaktivirati. Telo je v šoku. Ne razumem, zakaj bi si kdorkoli želel v enem jutru ta neprijeten proces ponavljati petkrat ali celo desetkrat. In vse je še bistveno huje, če imaš zastrupljeno telo zaradi vnosa strupov v prejšnjem večeru/noči/jutru!

Če bo kdo še spal z mano, ga lepo prosim (in na to prošnjo se bom spomnila tudi tik pred zasluženim počitkom), naj izklopi jebeno snooze funkcijo.

Cindy Katte

Po tem krasnem vabilu iz prejšnjega tedna, sem prejela novega.

Čudovit je. Te dramatične barve ... že zato si zasluži mesto na Centrifugi. Vendar hkrati obljublja tudi ustrezno muziko za petkovo Sindikalno razgibavanje.

Toplo priporočam.

(Ker so lahko dekleta zelo zaščitniška do svojega Monokla - hm, morda pa ščitijo tisto Steno - in znajo malce težiti zaradi neobstoječih članskih izkaznic, se mi lahko do 18. ure najavite, da vam bodo dale mir.)

Upanje ostaja

Čudna sem, vem. CyberMati in BioBabi se sicer zgražata, ampak jaz mislim, da sem to fasala le prek dednega materiala ali prek vzgoje. V obeh primerih imata prav oni dve ključno vlogo.

Ne morem se ravno identificirati z opisanimi primerki v tem članku, lahko pa se tolažim ...
Če mi vse ostalo spodleti, je morda nekaj takega zame možno. Upanje umre zadnje!

Članek mi je posredovala naša asistentka SaricaCarica. Poleg je pripisala:
"you might find it useful. i found it weird :) sara"

Leva scena

Fa-fa-fa-fantje smo punce
na pomol povabil,
da bi jih nekej skupej naučil,
da bi pokazal jim, ko pade noč,
na pomoč ... Na pomoč ? na pomoč!

Mi gremo pa na morje,
se plavat naučit,
da bomo plaval kukr ribce,
žabce, al pa kit.
Mi gremo pa na morje,
doma bomo pustil
rokavčke, šlavfke,
sam kopalke bomo še rabil.
Rokavčke, šlavfke,
tud kopalk ne bomo več rabil.

Dame in gospodje, "Čuki buttafuocki"! (Tako jih je v komadu Leva scena poimenoval Ali En, današnji Dalaj Eegol.)

Naša popularna glasbena scena je polna slaboumnih komadov, ampak tale se me je resnično dotaknil. Ukvarjala sem se z njegovo poetiko, globino in vprašanjem, komu je namenjen? Pamžkom ali tistim čudakom, ki so jim všeč ganljive in večplastne glasbeno-vokalne kompozicije tipa Atomska Brizgalna brizga, Muca Mirne Reynolds ali Domnova Banana?

Dokončno me je fasciniral videospot, ko sem nanj naletela sredi noči na eni od lokalnih TV postaj. Gre za prefinjeno združitev otroško preproste koreografije, plešočih mulčkov in bejb v bikinkah ... z nihajočimi, močno prezentnimi joški.
Čuki so združili vse! In nastal je očiten hit poletja, ki najeda in ne pojenja. Ja, na pomoč!

Napačno razumevanje

Predlogi sprememb Zakona o delovnih razmerijh:

- Ukinitev pripadajočega odmora za malico v delovnem času
- Znižanje odpravnin
- Krajši odpovedni rok
- Ukinitev dodatka na delovno dobo
- Ukinitev nadomestila stroškov za prevoz na delo
- Spodbujanje alternativnih oblik zaposlovanja namesto pogodb za nedoločen čas
- Neobvezno vračilo stroškov za prehrano med delom v denarju
- Nižje plače pripravnikov

Ne, s tem se ne bodo znižale socialne in delavske pravice.
Tako se bo le znatno povečala konkurenčnost slovenskega gospodarstva. Očitno!
In jaz sem traktor. Očitno.

Več o tem:
Današnja novica
Povzetek okrogle mize Združenja delodajalcev Slovenije: Zakon o delovnih razmerjih v praksi - kaj bi bilo potrebno spremeniti

Prodajam se!

Kljub vsakodnevnemu nekajletnemu delu, sem trenutno brezposelna. Ta trenutek se vleče že precej dolgo. Toliko časa celo, da se me Zavod RS za zaposlovanje želi počasi znebiti!

V sodelovanju z Zavodom RS za zaposlovanje sem zato pripravila odlično ponudbo za svojega delodajalca:

Kdor bo za obdobje enega leta z menoj sklenil ustrezno pogodbo o zaposlitvi, bo poleg mene in mojih storitev prejel tudi 700.000,00 sit.

Sposobna sem, simpatična in komunikativna tudi. Premorem širok spekter delovnih izkušenj. Nekatere med njimi z lahkoto razberete iz že zapisanega. Podrobnejše opise, priporočila in CV lahko na vašo željo tudi pošljem.

Če vam je moja ponudba na kakršenkoli način zanimiva, vas vabim, da mi pišete in izmenjali bomo vse dodatne informacije.

Oprostite, ampak ...

... poslala bi jih v kurac!

V času modemske povezave sem premišljeno načrtovala, katerega internetnega ponudnika bom izbrala. Ne, ne bo me zajebal SiOLov klicni center za uporabnike, ne, ne bo me zajebal bizaren Telemach, ki ne premore normalnega sajta, ne, tudi T2 ne bom verjela, ki še vedno na veliko oglašuje, čeprav osnovnih storitev očitno ne zmore. Jaz sem počakala možnost ADSL brez ISDN-ja in izbrala AMIS.

Bila sem zadovoljna. Namestitveni CD je bil vzoren, internet je laufal, filmi so se nalagali in Tamara je postala težka odvisnica.

Ampak junija smo selili - jaz in priključek ADSL.
Jaz sem potrebovala dva dneva, ADSL priključek pa malce dlje. Natančno 29 dni. Očitno bi trajalo še dlje, a sem več dni klicarila vse od Telekoma do AMISa. Zadeva se je nato uredila presenetljivo hitro.

Položnico za junijsko storitev "dostop ADSL" so poslali na napačen star naslov, kar kaže, da niso najbolj resno vzeli moje prošnje za selitev priključka. Ker interneta v tem času v novem bivališču nisem imela, sem račun za tisti mesec gladko zavrnila. Razlog: storitev ni bila opravljena.

Čez pol meseca (včeraj) so mi odgovorili, da je to stvar Telekoma in da je bila selitev opravljena v 29 dneh, po pogodbi pa jih imajo na voljo 30 dni, zato moje reklamacije niso odobrili.

Klicala sem jih in opozorila, da bom plačala poseben račun za selitev v 30-ih dneh, ki me še čaka, ampak zavračam račun za mesečni dostop, ker sem bila mesec dni brez interneta ali vnaprejšnjega opozorila. In smo se zaciklali, ker je to Telekom kriv, ne pa oni.

Argument gospe Rosvite Najžar: "Tudi mi smo morali plačati Telekomu za vaš dostop v juniju", je iz mojega gledišča butast, ker dostopa nisem imela. Ne ostane mi drugega, kot da preverjam in težim dalje. Pojma nimam, če imam kakšno možnost, ampak nočem plačati te naročnine in pika. Zdaj gre za načela!

Nočem, da me nategujejo in jaz pri tem niti ne uživam!