Nomen est omen

Če se ozremo navzgor, je tam Odrešenik. Gleda na nas. Malce zviška, se mi zdi.

Kaj se je zgodilo stacionarnim telefonom?

6 let sem živela brez stacionarnega telefona in nisem ga pogrešala. Včasih sem morala poklicati na kakšno stacionarno številko in sem pomislila, da bi bilo morda pametno klicati s stacionarnega, a sem se obenem spomnila na Telekomovo naročnino, ki gotovo presega ceno enega klica z mobilca. In mirno sem živela naprej.

Zdaj imam že pol leta stacionarni telefon. Telefonija je bila pač del precej ugodnega paketa, ko sem sklepala pogodbo za internetni priključek. In zdaj ta hudič vsak dan zvoni. Najraje zjutraj in dopoldan. Kličejo zavarovalničarji, ki ponujajo neko super duper naložbeno zavarovanje. Kličejo podjetja, ki hočejo pred predstavitvijo svojega izdelka izvesti še telefonsko raziskavo. Kliče nek knjižni klub, ki mi ponuja nov leksikon. Kliče Vzajemna, ki ji končno zanima mnenje zavarovancev o tem, s čim naj se kot zavarovalnica sploh ukvarjajo. Pravkar pa me je poklicala tetica, ki ponuja magnetno resonančno terapijo.

"Verjetno veste, kaj je magnetna resonančna terapija?"
Pojma nimam.
"Gre za postopek, ki se že vrsto let uporablja v medicini pri visokem pritisku, težavah v hrbtenici ali drugih delih, pri težavah s prostato ... Tokrat delamo reklamo v vaši okolici in vam ponujamo možnost za brezplačno terapijo."
Čez eno uro naj bi se na vratih pojavil terapevt in izvedel magnetno resonančno terapijo, ki se naredi prek obleke in na tistih delih, kjer imam bolečine in težave. Vse skupaj traja 30 do 40 minut. Če me seveda zanima. No, ni me zanimalo. Kot me tudi niso zanimale vse predhodne ponudbe. Naj mi dajo mir.

Kaj se je zgodilo stacionarnim telefonom? Postali so nekoristni. Zgodili so se mobilci in pretiran telefonski marketing.

Glasnost zvonjenja svojega stacionarnega telefona sem zmanjšala na najnižjo možno stopnjo. Žal se ga še vedno malo sliši.