... Tako ali drugače o slovenskih blogih.
Nisem prepričana, ali se je že kdo spomnil recenzirati blog, ki se ukvarja z recenzijami blogov. Na začetku se je veliko pisalo. Takrat sem bila razmeroma tiho, ker me je zanimalo, kaj bo nastalo. Res nima smisla jamrati že na začetku, če ne vemo, kaj nas sploh čaka. Sedaj pa je dovolj časa že aktiven, da si zasluži svojo recenzijo.
Iz pisanja je razvidno, da je avtor moški. Lahko bi rekla, da gre za mlajšega moškega, ki verjetno piše tudi nek drug blog in se vsaj malo spozna na programiranje. To pa je tudi vse, kar lahko rečem. Blogrecenzent je pri pisanju povsem brezoseben, s čimer poskuša doseči čim večjo objektivnost. Očitno ga obisk res ne skrbi, saj je vsakemu piscu že lahko jasno, da bralce najbolj privlačijo prav čustvena vpletenost in zgodbe. Obravnavani blog ne ponuja ničesar od tega, zato lahko služi le kot neke vrste blogovska enciklopedija ... kot zbirka blogov in njihovih opisov. S tem ni nič narobe. Kdor išče svojemu okusu primeren blog, bo lahko prav na takem mestu našel urejene misli in kakšno uporabno povezavo.
Kot cilj si je fant zastavil naslednje: "Brez dlake na jeziku napisati kakšno o blogu in piscu."
Po nekaj kritikah, ki so bile bolj predstavitvene narave, sem pri Piškotku navrgla, da recenzent nikogar ne raztrga in da je zelo mil. Opazil je komentar in naslednji obravnavani blog nežno raztrgal. Ne glede na to, kako se mi je zdelo simpatično, da me Blogrecenzent upošteva, pa je prav s tem korakom malce izgubil svojo vrednost v mojih očeh.
Sledile so spremembe. Zapisi so postali krajši in zato tudi bistveno manj poglobljeni. V zameno je Blogrecenzent pod vsako recenzijo namestil oceno od 1 do 5. No, vsaj videti je bilo tako.
Upam si trditi, da je Blogrecenzent skrajno nekonfliktna oseba. Ta vtis dajejo njegove ocene. Opisne in številčne pod vsakim opisom. Ob pregledu lahko opazimo, da v resnici ne podeljuje ocen od 1 do 5, temveč od 2 do 4, pri čemer je 2 do sedaj dodelil le Crnkoviču. Vsi ostali so ocenjeni s 3 ali 4 (t. j. 12 blogov).
Princip ocenjevanja ne sovpada z avtorjevo željo po objektivnosti, saj je jasno, da je ocena lahko zgolj subjektivna. Prav zaradi tega notranjega neskladja so ocene mlačne, opisi pa vedno bolj skopi. Pisanje je še vedno pravilno in lepo, vendar pa ni zaslutiti nobenega žmohta. Iz začetne poglobljenosti in podrobne predstavitve, ki je dejansko govorila o blogu in piscu, je blog z recenzijami postal suhoparen, neizrazit in celo predvidljiv.
Tako. Verjetno mi bo spet kak anonimnež očital prepotentnost, zato že zdaj povem, da sem si po dolgem času spet zaželela napisati recenzijo. Še en od množice žanrov, ki mi je zanimiv. In že dolgo nisem napisala ničesar žanrskega. Še bolj spretni interpreti z domišljijo pa bodo zaznali prikrito jezo, ker Blogrecenzent še ni obdelal mene. Pa da vidimo, kaj se bo zgodilo. ;)
28. november 2006
25. november 2006
Trenutek za premislek
Zakaj od 5h do 6h zjutraj gledam National Geographic in sicer oddajo o Razodetju (The Book of Revelation), prerokbah in koncu sveta ?
23. november 2006
Kalilni dnevi
Tale zapis sem želela objaviti v petek, ko se je že zaključil Kalidays, mednarodni festival oglasnih besedil, vendar mi ni uspelo. Mislim, da vseeno moram narediti en povzetek, čeprav skoraj en teden kasneje.
Ne poznam nobenega Kalidays-u podobnega festivala in ta je za mlade pisce oglasnih besedil prav gotovo zanimiv. Kljub temu ima nekaj identitetnih težav, za katere iskreno upam, da jih bo uspešno prerasel:
- Kako so oglasna besedila lahko mednarodna, če so odvisna od jezika in umeščenosti v specifično kulturno okolje?
- Kako govoriti zgolj o besedilih, če pa se besedila tako močno prepletajo z oblikovanjem?
- Kako naj organizatorji zagotovijo strokovnen dialog, če so poslušalci predvsem študenti FDV, ki so jim jasni predvsem številni modeli komuniciranja in skoraj nič uporabnih znanj?
- Kako naj organizatorji zagotovijo obstoj festivala v prihodnosti, če je ciljna skupina tako majhna in ozka?
Odgovorov nimam, a menim, da so vsa vprašanja izredno pomembna za prihodnji razvoj festivala in njegovo ustrezno pozicioniranje. Morda je smiselna natančna proučitev primera Magdalene, ki se je iz podobnih izhodišč in iniciative razvila v zanimiv, močan in referenčen festival.
Predavanja so bila letos tako zanimivo zastavljena, da sem se udeležila kar vseh.
Zoran Gabrijan iz Future DDB se je spraševal, kaj sploh je "copy"? To je počel zabavno, sproščeno in na sploh očaral študent(k)e. Poudarjal je pomembnost konteksta, ki lahko močno vpliva na pomen besedila. Ne smemo zanemariti oblikovanja in mesta, kamor vmestimo besedilo. Dobila sem vtis, da ne želi govoriti le o besedilu, ampak ga razume kot del celote, kar je tudi povedal. Copy ni besedilo. Copy je ideja.
Po uradnem delu smo poslušalci Zorana zasuli z vprašanji, ki so bila v veliki meri idealistična in kanček nerealna. Vsi bi bili radi kreativni direktorji ali vsaj copywriterji. To me milo rečeno plaši, saj ni računice za izvedbo. Po drugi strani pa nihče ne govori o dobrih vodjah projektov, ki so vedno zaželeni in nujni.
Vera Stankovič iz agencije MayerMcCann je govorila o fiziki besed in fizikalnih zakonih. Poskušala je vzpostaviti nekakšne primerjave med besedami in planeti, med mediji in vesoljem ... kar se mi ni zdelo najbolj posrečeno za skupino mladih družboslovcev. Poleg tega ni bilo niti pretirano dosledno. Tuje oglase je navajala kot primere za kreativno uporabo različnih medijev. Mene in tudi nekatere je nekajkrat zmotila morebitna neetičnost in/ali onesnaževanje z oglaševanjem. Vera je v enem od teh primerov izjavila za moje pojme nedopustno izjavo, ko je odgovarjala na vprašanje, ali pri svojem delu misli na etiko v oglaševanju: "Jaz sem kreativna direktorica. Mene zanima kreativnost." No, kljub temu biseru je na koncu povedala, da se na etiko pogosto pozablja, ker je trg takšen.
Zdravko Duša iz Cankarjeve založbe je malce obrnil temo "besede v oglaševanju" in govoril o oglaševanju besed oz. o trženju knjig. Kjub odličnemu začetku, mu ni šlo najbolje, energija mu je počasi padala, poslušalci pa uhajali iz dvorane. Naredil je zgodovinski pregled načinov trženja knjig, pri čemer je še poseben poudarek dal začetkom pospeševanja prodaje knjig v 60-ih letih s Svetom knjige in s prvim resnično profesionalnim pristopom k oglaševanju knjig, ki ga je dočakala zbirka "Vrhunci stoletja", ki so izhajali poleg sredinih izdaj časnika Delo. Slogan: Naberite si/se knjig.
Zadnji dan je navdušil Anže Jereb. Slovenec z jajci in agencijo Kaffeine v Ukrajini. Namesto predavanja nam je priredil kakovostno delavnico. Za 80 ljudi! Ne bi verjela, da je to možno, če ne bi bila tam. V uri in pol je na naših lastnih primerih predstavil tri bistvene elemente oglaševalskega dela - uporabo kreativnosti, brif in predstavitev ideje. Tri elemente, ki mi jih v štirih letih študija ni znal na tako uporaben način predstaviti noben prfoks. Definitivno je bilo Anžetovo predavanje vrhunec Kalidays pobudbe. In vesela sem, da tega nisem zamudila.
Se vidimo drugo leto!
Ne poznam nobenega Kalidays-u podobnega festivala in ta je za mlade pisce oglasnih besedil prav gotovo zanimiv. Kljub temu ima nekaj identitetnih težav, za katere iskreno upam, da jih bo uspešno prerasel:
- Kako so oglasna besedila lahko mednarodna, če so odvisna od jezika in umeščenosti v specifično kulturno okolje?
- Kako govoriti zgolj o besedilih, če pa se besedila tako močno prepletajo z oblikovanjem?
- Kako naj organizatorji zagotovijo strokovnen dialog, če so poslušalci predvsem študenti FDV, ki so jim jasni predvsem številni modeli komuniciranja in skoraj nič uporabnih znanj?
- Kako naj organizatorji zagotovijo obstoj festivala v prihodnosti, če je ciljna skupina tako majhna in ozka?
Odgovorov nimam, a menim, da so vsa vprašanja izredno pomembna za prihodnji razvoj festivala in njegovo ustrezno pozicioniranje. Morda je smiselna natančna proučitev primera Magdalene, ki se je iz podobnih izhodišč in iniciative razvila v zanimiv, močan in referenčen festival.
Predavanja so bila letos tako zanimivo zastavljena, da sem se udeležila kar vseh.
Zoran Gabrijan iz Future DDB se je spraševal, kaj sploh je "copy"? To je počel zabavno, sproščeno in na sploh očaral študent(k)e. Poudarjal je pomembnost konteksta, ki lahko močno vpliva na pomen besedila. Ne smemo zanemariti oblikovanja in mesta, kamor vmestimo besedilo. Dobila sem vtis, da ne želi govoriti le o besedilu, ampak ga razume kot del celote, kar je tudi povedal. Copy ni besedilo. Copy je ideja.
Po uradnem delu smo poslušalci Zorana zasuli z vprašanji, ki so bila v veliki meri idealistična in kanček nerealna. Vsi bi bili radi kreativni direktorji ali vsaj copywriterji. To me milo rečeno plaši, saj ni računice za izvedbo. Po drugi strani pa nihče ne govori o dobrih vodjah projektov, ki so vedno zaželeni in nujni.
Vera Stankovič iz agencije MayerMcCann je govorila o fiziki besed in fizikalnih zakonih. Poskušala je vzpostaviti nekakšne primerjave med besedami in planeti, med mediji in vesoljem ... kar se mi ni zdelo najbolj posrečeno za skupino mladih družboslovcev. Poleg tega ni bilo niti pretirano dosledno. Tuje oglase je navajala kot primere za kreativno uporabo različnih medijev. Mene in tudi nekatere je nekajkrat zmotila morebitna neetičnost in/ali onesnaževanje z oglaševanjem. Vera je v enem od teh primerov izjavila za moje pojme nedopustno izjavo, ko je odgovarjala na vprašanje, ali pri svojem delu misli na etiko v oglaševanju: "Jaz sem kreativna direktorica. Mene zanima kreativnost." No, kljub temu biseru je na koncu povedala, da se na etiko pogosto pozablja, ker je trg takšen.
Zdravko Duša iz Cankarjeve založbe je malce obrnil temo "besede v oglaševanju" in govoril o oglaševanju besed oz. o trženju knjig. Kjub odličnemu začetku, mu ni šlo najbolje, energija mu je počasi padala, poslušalci pa uhajali iz dvorane. Naredil je zgodovinski pregled načinov trženja knjig, pri čemer je še poseben poudarek dal začetkom pospeševanja prodaje knjig v 60-ih letih s Svetom knjige in s prvim resnično profesionalnim pristopom k oglaševanju knjig, ki ga je dočakala zbirka "Vrhunci stoletja", ki so izhajali poleg sredinih izdaj časnika Delo. Slogan: Naberite si/se knjig.
Zadnji dan je navdušil Anže Jereb. Slovenec z jajci in agencijo Kaffeine v Ukrajini. Namesto predavanja nam je priredil kakovostno delavnico. Za 80 ljudi! Ne bi verjela, da je to možno, če ne bi bila tam. V uri in pol je na naših lastnih primerih predstavil tri bistvene elemente oglaševalskega dela - uporabo kreativnosti, brif in predstavitev ideje. Tri elemente, ki mi jih v štirih letih študija ni znal na tako uporaben način predstaviti noben prfoks. Definitivno je bilo Anžetovo predavanje vrhunec Kalidays pobudbe. In vesela sem, da tega nisem zamudila.
Se vidimo drugo leto!
22. november 2006
Ustvarjalci vseh dežel ...
Tole bo resen zapis. Tako malo za spremembo.
Na Centrifuginem desnem robu je nameščena oznaka za licenco Creative Commons. Tam ni od vsega začetka, ampak sem jo namestila kasneje, ko sem ugotovila, da jo potrebujem in da iščem nekaj ... Nekaj, kar ščiti mene, moje (morebitno kreativno) delo in mi celo omogoča povratne informacije o objavljenem delu. Seveda sem imela v glavi tudi idealen načrt, v katerem bo moje delo našel nekdo, naročil še nekaj verzij podobnega, mi plačal masten honorar in jaz si bom s tem denarjem privoščila dva meseca v Laosu in Burmi. No, izvedbo tega idealnega scenarija še vedno čakam. :)
Vendar to ni vse. Všeč mi je koncept CC, ki presega preteklo lastništvo nad idejami. Ideje so kot kapital. Morajo krožiti! Postmoderna doba to zahteva. Citiranje, parodije, reprezentacije, eklekticizem, semplanje, miksanje, nove tehnologije, novi mediji in njihovo prepletanje. Ideje povsod krožijo ...
Prav to je tista druga prednost licence CC. Vsem uporabnikom interneta ponuja nekaj, kar bi jim morda koristilo ali jih spodbudilo k novemu ustvarjanju.
Najboljši prikaz pomena licence Creative Commons je prikazan v animaciji Get Creative!
Brez posrednikov. Brez agentov. Brez SAZAS-a. Brez pravnikov. Brez papirjev. Brez dodatnih stroškov. Brez koordinacij in komplikacij.
Nekaj časa me je motilo, da ne vem, kako prevesti besedno zvezo "Creative Commons". Lotila sem se iskanja in našla "Ustvarjalno gmajno". Ob zadnjem branju spletnega mesta CC sem ugotovila, da so CC-jevci prišli do istega zaključka. Krasn!
Ker se bliža drugi Festival ustvarjalnosti in svobodne kulture, lahko vržemo vkup naše izdelke. Postavimo jih na ogled. Zatorej:
Le vkup, le vkup ustvarjalna gmajna!
Na Centrifuginem desnem robu je nameščena oznaka za licenco Creative Commons. Tam ni od vsega začetka, ampak sem jo namestila kasneje, ko sem ugotovila, da jo potrebujem in da iščem nekaj ... Nekaj, kar ščiti mene, moje (morebitno kreativno) delo in mi celo omogoča povratne informacije o objavljenem delu. Seveda sem imela v glavi tudi idealen načrt, v katerem bo moje delo našel nekdo, naročil še nekaj verzij podobnega, mi plačal masten honorar in jaz si bom s tem denarjem privoščila dva meseca v Laosu in Burmi. No, izvedbo tega idealnega scenarija še vedno čakam. :)
Vendar to ni vse. Všeč mi je koncept CC, ki presega preteklo lastništvo nad idejami. Ideje so kot kapital. Morajo krožiti! Postmoderna doba to zahteva. Citiranje, parodije, reprezentacije, eklekticizem, semplanje, miksanje, nove tehnologije, novi mediji in njihovo prepletanje. Ideje povsod krožijo ...
Prav to je tista druga prednost licence CC. Vsem uporabnikom interneta ponuja nekaj, kar bi jim morda koristilo ali jih spodbudilo k novemu ustvarjanju.
Najboljši prikaz pomena licence Creative Commons je prikazan v animaciji Get Creative!
Brez posrednikov. Brez agentov. Brez SAZAS-a. Brez pravnikov. Brez papirjev. Brez dodatnih stroškov. Brez koordinacij in komplikacij.
Nekaj časa me je motilo, da ne vem, kako prevesti besedno zvezo "Creative Commons". Lotila sem se iskanja in našla "Ustvarjalno gmajno". Ob zadnjem branju spletnega mesta CC sem ugotovila, da so CC-jevci prišli do istega zaključka. Krasn!
Ker se bliža drugi Festival ustvarjalnosti in svobodne kulture, lahko vržemo vkup naše izdelke. Postavimo jih na ogled. Zatorej:
Le vkup, le vkup ustvarjalna gmajna!
19. november 2006
V vrtincu zabave
V soboto zvečer gredo v kino le:
a.) tisti brez idej ali
b.) tisti, ki drugega niso sposobni prenesti (naj bo za to kriv pretekli teden ali petkovo žuranje).
V vsakem primeru je v Koloseju v soboto strašanska gneča.
Zaradi drugega in še nekega tretjega bolj bizarnega razloga sem se s trenutno največjim približkom Pravega Moškega (ki pa mu vseeno manjka še mnogo, da bi to v resnici bil) odpravila v Kolosej, da končno vidim Perfume: The Story of a Murderer. Komaj smo gledalci dobro zavohali film, so se prižgale luči, prekinilo se je predvajanje, nas pa so po hitrem postopku evakuirali. Razlog: Obvestilo o bombi.
Večer se je kljub tej dogodivščini (ki se je nekaterim dejansko zdela zabavna!) končal uspešno. Sporočilo o bombi je bilo tokrat lažno.
Želela sem biti senzacionalna in vas prva informirati o "bombi v Koloseju", ampak me je Piškotek grdo prehitel. No, pa drugič.
Zato ponujam le nekaj predlogov za spremembo pozicijskega slogana Koloseja:
- V eksploziji zabave
- Bombastična zabava (predlog Mateja)
- Eksplozivna zabava
- Kolosej je bomba!
- Kino s posebnimi učinki
a.) tisti brez idej ali
b.) tisti, ki drugega niso sposobni prenesti (naj bo za to kriv pretekli teden ali petkovo žuranje).
V vsakem primeru je v Koloseju v soboto strašanska gneča.
Zaradi drugega in še nekega tretjega bolj bizarnega razloga sem se s trenutno največjim približkom Pravega Moškega (ki pa mu vseeno manjka še mnogo, da bi to v resnici bil) odpravila v Kolosej, da končno vidim Perfume: The Story of a Murderer. Komaj smo gledalci dobro zavohali film, so se prižgale luči, prekinilo se je predvajanje, nas pa so po hitrem postopku evakuirali. Razlog: Obvestilo o bombi.
Večer se je kljub tej dogodivščini (ki se je nekaterim dejansko zdela zabavna!) končal uspešno. Sporočilo o bombi je bilo tokrat lažno.
Želela sem biti senzacionalna in vas prva informirati o "bombi v Koloseju", ampak me je Piškotek grdo prehitel. No, pa drugič.
Zato ponujam le nekaj predlogov za spremembo pozicijskega slogana Koloseja:
- V eksploziji zabave
- Bombastična zabava (predlog Mateja)
- Eksplozivna zabava
- Kolosej je bomba!
- Kino s posebnimi učinki
Ups And Downs
Hiter povzetek dogajanj preteklega tedna bi zvenel nekako takole:
Torek: Depeche Mode - Suffer Well
Sreda: Pearl Jam - Black
Četrtek: Smashing Pumpkins - Disarm
Po avtogenih treningih je sledil preobrat, zavestna odločitev in moj najljubši Sindikat.
Ideja: posvetimo se raje pomembnim stvarem. "I'm gonna get what I want! Betch!"
Petek: Kelly - Shoes (ta video si morate pogledati, ker zna narediti dan!)
Za odkritje se zahvalujem novemu priljubljenemu DJ-u: CASIOp aka Philtre, thx.
Poleg ustrezne plesne muzike je petkovo Sindikalno zabavo popestrila videoprojekcija Delte Nu. Muppet Showgirls in Čarovnik iz Oza - vse je našlo svoje mesto na platnu. Vizijonarka Delta Nu je pri tem z miško v desni roki in s čikom v levi nekaj ur nepremično zrla v monitor. Fantje pa so poskrbeli celo za scenski nastop. Krasn!
Z veseljem sem ugotovila, da je Sindikat defenitivno prerasel gejevske lokacije in čas je, da zablesti še kje!
Torek: Depeche Mode - Suffer Well
Sreda: Pearl Jam - Black
Četrtek: Smashing Pumpkins - Disarm
Po avtogenih treningih je sledil preobrat, zavestna odločitev in moj najljubši Sindikat.
Ideja: posvetimo se raje pomembnim stvarem. "I'm gonna get what I want! Betch!"
Petek: Kelly - Shoes (ta video si morate pogledati, ker zna narediti dan!)
Za odkritje se zahvalujem novemu priljubljenemu DJ-u: CASIOp aka Philtre, thx.
Poleg ustrezne plesne muzike je petkovo Sindikalno zabavo popestrila videoprojekcija Delte Nu. Muppet Showgirls in Čarovnik iz Oza - vse je našlo svoje mesto na platnu. Vizijonarka Delta Nu je pri tem z miško v desni roki in s čikom v levi nekaj ur nepremično zrla v monitor. Fantje pa so poskrbeli celo za scenski nastop. Krasn!
Z veseljem sem ugotovila, da je Sindikat defenitivno prerasel gejevske lokacije in čas je, da zablesti še kje!
14. november 2006
Patetika
Upam, da je gnilo počutje trenutne narave, čeprav se vleče že nekaj časa. Upam, da vsaj kmalu mine. Sovražim te ups-and-downs-e, a vseeno jim ni konca. Predvsem zato jih ne maram. Nekje popoldan se mi je zazdelo, da ogromno časa zabijem s pogledovanjem na uro. Od jutra, ko je treba v službo, prek čakanja na 17. uro (čeprav je bistvena moja učinkovitost in niti ne razpoložljivost), do opazovanja številk v levem kotu in spraševanja, do kdaj bom bedela nocoj.
Vsak dan prevečkrat pomislim, kateri dan je. Je že sredaa? Smo že na polovici. Jeee, smo že čez! Od torka razmišljam, kje bom za vikend. Takrat si namreč privoščim pozabo. Vsega! Enostavno pobrišem in ne mislim na nič. Sladka pozaba. Moja meditacija. Živim za vikend!
Skrajno patetično je, da sem se poistovetila z jebenim sloganom. S sloganom, ki ni niti mednaroden in korporativen, kot so na primer: "Just do it" ali "Let's make things better" ali "I'm lovin' it" ali "Think different" ali "Because you're worth it" ali ... ne spomnim se jih več ... Ne! Jaz sem se uspela poistovetiti s sloganom za nek beden paket lokalnega ponudnika mobilne telefonije iz Slovenije. Itak!
Vsak dan prevečkrat pomislim, kateri dan je. Je že sredaa? Smo že na polovici. Jeee, smo že čez! Od torka razmišljam, kje bom za vikend. Takrat si namreč privoščim pozabo. Vsega! Enostavno pobrišem in ne mislim na nič. Sladka pozaba. Moja meditacija. Živim za vikend!
Skrajno patetično je, da sem se poistovetila z jebenim sloganom. S sloganom, ki ni niti mednaroden in korporativen, kot so na primer: "Just do it" ali "Let's make things better" ali "I'm lovin' it" ali "Think different" ali "Because you're worth it" ali ... ne spomnim se jih več ... Ne! Jaz sem se uspela poistovetiti s sloganom za nek beden paket lokalnega ponudnika mobilne telefonije iz Slovenije. Itak!
12. november 2006
Boža
Spoznala sem Božo. Čakali sva avtobus, ki ob nedeljah ne vozi, nato pa počakali drugega, ki je vozil.
Boža je stara 80 let in živi v domu za ostarele. Vračala se je z obiska potomcev, zunaj se je medtem stemnilo in ponudili so ji, da jo peljejo. Vsak je nekaj malega popil in tudi sicer ni želela, da jo peljejo, saj bi tako pokazala, da poti ne zmore sama. Tega noče, čeprav se zaveda, da je na koncu z močmi. Raje si je prižgala en čikec in z mano počakala.
"Vi ste otrok tega časa," mi je rekla že nekje na začetku pogovora. "Vem", sem odgovorila in si snela slušalke mp3 playerja. Povsem iskreno mi je povedala, da se počuti izgubljeno. "Vse se je spremenilo, veste?" Zanimalo me je, zakaj in kje najbolj občuti spremembe.
Od svojega 2. do 24. leta je živela v Beogradu in z rahlim zadržkom, kot da bo to na kakršenkoli način oviralo najin pogovor, mi je povedala, da je bila članica SKOJ. To so bila njena najlepša leta. Tudi v Sloveniji, kjer je nato živela, ji je bilo lepo. Vendar je sedaj vse drugače.
Ogromno bere, a ne more slediti vedno hitrejšemu tempu. Ve, kaj je internet, Wikipedia in blog, vendar le teoretično. Zanima jo, ker ve, da so vse spremembe tesno povezane s sodobnimi tehnologijami. Zanjo je vse postalo drugače ob osamosvojitvi Slovenije. Od takrat čuti brzino in odmaknjenost ljudi. Predvsem pa jo moti sovraštvo. Ne mara kapitalizma, ki je spremenil ljudi in oblikuje nove generacije.
Takoj po šolanju je dobila svojo službo in jaz sem povedala, da sem na svojo čakala tri leta. Zaveda se problema zaposlovanja mladih. Zaskrbelo jo je, saj vnukinja tudi študira komunikologijo. Oglaševanje se je zdi grozno. Ko sem ji povedala, da ga tudi jaz preziram, me je vprašala, če sem prebrala tisto knjigo, ki ima ceno v naslovu. Povedala sem ji mnenje o romanu in bila je pozitivno presenečena: "Vidite, z vami bi se pa lahko še dolgo pogovarjala!" Tudi jaz, gospa Boža, tudi jaz!
Najine poti se se ločile, ampak do doma sem razmišljala, kaj vse bi jo lahko še vprašala. Tako pametna, razumevajoča, odprta in tako kul!
80 let. V teh letih je človeku verjetno že marsikaj jasno. Mislim, da bi mi kakšna informacija prišla zelo prav.
Boža je stara 80 let in živi v domu za ostarele. Vračala se je z obiska potomcev, zunaj se je medtem stemnilo in ponudili so ji, da jo peljejo. Vsak je nekaj malega popil in tudi sicer ni želela, da jo peljejo, saj bi tako pokazala, da poti ne zmore sama. Tega noče, čeprav se zaveda, da je na koncu z močmi. Raje si je prižgala en čikec in z mano počakala.
"Vi ste otrok tega časa," mi je rekla že nekje na začetku pogovora. "Vem", sem odgovorila in si snela slušalke mp3 playerja. Povsem iskreno mi je povedala, da se počuti izgubljeno. "Vse se je spremenilo, veste?" Zanimalo me je, zakaj in kje najbolj občuti spremembe.
Od svojega 2. do 24. leta je živela v Beogradu in z rahlim zadržkom, kot da bo to na kakršenkoli način oviralo najin pogovor, mi je povedala, da je bila članica SKOJ. To so bila njena najlepša leta. Tudi v Sloveniji, kjer je nato živela, ji je bilo lepo. Vendar je sedaj vse drugače.
Ogromno bere, a ne more slediti vedno hitrejšemu tempu. Ve, kaj je internet, Wikipedia in blog, vendar le teoretično. Zanima jo, ker ve, da so vse spremembe tesno povezane s sodobnimi tehnologijami. Zanjo je vse postalo drugače ob osamosvojitvi Slovenije. Od takrat čuti brzino in odmaknjenost ljudi. Predvsem pa jo moti sovraštvo. Ne mara kapitalizma, ki je spremenil ljudi in oblikuje nove generacije.
Takoj po šolanju je dobila svojo službo in jaz sem povedala, da sem na svojo čakala tri leta. Zaveda se problema zaposlovanja mladih. Zaskrbelo jo je, saj vnukinja tudi študira komunikologijo. Oglaševanje se je zdi grozno. Ko sem ji povedala, da ga tudi jaz preziram, me je vprašala, če sem prebrala tisto knjigo, ki ima ceno v naslovu. Povedala sem ji mnenje o romanu in bila je pozitivno presenečena: "Vidite, z vami bi se pa lahko še dolgo pogovarjala!" Tudi jaz, gospa Boža, tudi jaz!
Najine poti se se ločile, ampak do doma sem razmišljala, kaj vse bi jo lahko še vprašala. Tako pametna, razumevajoča, odprta in tako kul!
80 let. V teh letih je človeku verjetno že marsikaj jasno. Mislim, da bi mi kakšna informacija prišla zelo prav.
11. november 2006
Messenger Party (TM)
Ste v soboto zvečer ostali doma? Ni petek, ampak kak drug brezvezen dan? Vam lokalna zabavna scena ne ponuja nobene ustrezne zabave? Se vam zdi vreme neprijazno ali pa ste preprosto leni? Ne skrbite. Imamo rešitev!
Predstavljamo vam najnovejšo aplikacijo, ki razširja uporabnost vašega priljubljenega programa za klepet z uporabo naprednih spletnih tehnologij in ob tem spodbuja kreativnost uporabnikov. To pa še ni vse. Kot nakazuje že samo ime, je sodelovanje v spletnem dogodku, ki smo ga poimenovali kar "Messenger Party (TM)", nadvse sproščujoče in zabavno.
Za ustrezno doživetje Messenger Partyja (TM) je potrebno:
- imeti širokopasovno povezavo,
- imeti eno od novejših verzij MSN Messengerja,
- predhodno naložiti čim več animiranih gif-ov,
- vklopiti zvočnike ali si nadeti slušalke,
- najti virtualno družbo za Messenger Party (TM)
in zabava se lahko začne!
Za začetek oba oz. vsi vklopijo enako on-line radijsko postajo.
(Kljub temu, da še vedno nisem prejela nobene Supreme steklenice za tole moje oglaševanje, predlagam Supreme.FM.)
Z malo domišljije se znajdete v klubu, na fenomenalnem partyju, kjerkoli želite. In niste sami. Z vami so vaši MSN prijatelji in številni animirani znanci: FlatEric prikimava, Smajli poskakuje, ekscentrični plesalec se zvija, dojenček pleše, seksi bejba miga z ritjo, prsi se zibljejo, roza rejverka maha s pom-pomi, heavy metalec maha s čupo, opici se meša, bananca džuska, zvočniki se tresejo, gejevski mucek, go-go plesalka, droge, stroboskop ... vse vam je na voljo.
Ustvarite zgodbo in party po vašem okusu!
Predstavljamo vam najnovejšo aplikacijo, ki razširja uporabnost vašega priljubljenega programa za klepet z uporabo naprednih spletnih tehnologij in ob tem spodbuja kreativnost uporabnikov. To pa še ni vse. Kot nakazuje že samo ime, je sodelovanje v spletnem dogodku, ki smo ga poimenovali kar "Messenger Party (TM)", nadvse sproščujoče in zabavno.
Za ustrezno doživetje Messenger Partyja (TM) je potrebno:
- imeti širokopasovno povezavo,
- imeti eno od novejših verzij MSN Messengerja,
- predhodno naložiti čim več animiranih gif-ov,
- vklopiti zvočnike ali si nadeti slušalke,
- najti virtualno družbo za Messenger Party (TM)
in zabava se lahko začne!
Za začetek oba oz. vsi vklopijo enako on-line radijsko postajo.
(Kljub temu, da še vedno nisem prejela nobene Supreme steklenice za tole moje oglaševanje, predlagam Supreme.FM.)
Z malo domišljije se znajdete v klubu, na fenomenalnem partyju, kjerkoli želite. In niste sami. Z vami so vaši MSN prijatelji in številni animirani znanci: FlatEric prikimava, Smajli poskakuje, ekscentrični plesalec se zvija, dojenček pleše, seksi bejba miga z ritjo, prsi se zibljejo, roza rejverka maha s pom-pomi, heavy metalec maha s čupo, opici se meša, bananca džuska, zvočniki se tresejo, gejevski mucek, go-go plesalka, droge, stroboskop ... vse vam je na voljo.
Ustvarite zgodbo in party po vašem okusu!
10. november 2006
"Take It Easy!"
"Tejk it izi!" je še ena obupna fraza. Približno taka kot: "Pazit in počivat bo treba!"
Ljudje božji, jaz ne morem na izi stvari tejkat. To je zame stresno!
Ljudje božji, jaz ne morem na izi stvari tejkat. To je zame stresno!
9. november 2006
BlogoŠpon
Se še spomnite Videošpona?
Zame je bila to prva stand-up komedija, ki sem jo videla. Jonas je na nacionalki pred neko brezvezno sceno z žaluzijami guncal afne in se od časa do časa prekinil s kakšnim nepotrebnim videspotom. Gledljivo, zabavno, zajebantsko in koristno! V avtohtonem ljubljanskem slengu je delil nasvete bimbolovkam in ribolovcem, ob tem pa je bil tudi simpatično predrzen. Spomnim se, da je pred kamero za ušesa privlekel Matjaža Ambrožiča. Ob neki drugi priliki pa je svoje stališče izrazil nemo, le z napisom na majici: "Bolje Tito, nego Mito." Legendarno.
Jonas se je upokojil. Ukvarja se z obskurnimi mediji, tradicionalni pa ga imajo še vedno radi. Koristnih nasvetov za mladince ni več, potreba po tovrstnih nasvetih pa še vedno obstaja. Od tega živita Kozmo in FHM. No, ker pa je nekaterim jasno, da tam objavljenih nasvetov ne gre jemati resno, se zgodi, da si mularija pomaga sama.
Začel je Kobrowsky z zanimivo lekcijo v treh poskusih na temo: Ka kóse fuka?
To je bil tudi povod, da se je na Bičskvitu razvil celoten priročnik, kjer so poglavja razdeljena celo glede na ciljno skupino.
Za fantke:
1. lekcija: LUPČKANJE
2. lekcija: PRISTOP
3. lekcija: PREDIGRA
4. lekcija: SPOLNI ODNOS
Za punčke:
2.a lekcija: PRISTOP
3.a lekcija: PREDIGRA
4.a lekcija: SPOLNI ODNOS
Tako. Na Centrifugi ne boste našli dosti neposrednih zapisov na temo "odnosi med spoloma". Izjema so strokovni prispevki in definicije Škodljivcev, Plaščarjev, Galebov in Pravih Moških). Nenazadnje premorem nekaj samocenzure, poleg tega pa tole prebira tudi moja CyberMati. Kljub temu so se mi vsi navedeni članki zdeli zanimivi in poučni. Tokratna objava je zatorej družbeno koristna.
Zame je bila to prva stand-up komedija, ki sem jo videla. Jonas je na nacionalki pred neko brezvezno sceno z žaluzijami guncal afne in se od časa do časa prekinil s kakšnim nepotrebnim videspotom. Gledljivo, zabavno, zajebantsko in koristno! V avtohtonem ljubljanskem slengu je delil nasvete bimbolovkam in ribolovcem, ob tem pa je bil tudi simpatično predrzen. Spomnim se, da je pred kamero za ušesa privlekel Matjaža Ambrožiča. Ob neki drugi priliki pa je svoje stališče izrazil nemo, le z napisom na majici: "Bolje Tito, nego Mito." Legendarno.
Jonas se je upokojil. Ukvarja se z obskurnimi mediji, tradicionalni pa ga imajo še vedno radi. Koristnih nasvetov za mladince ni več, potreba po tovrstnih nasvetih pa še vedno obstaja. Od tega živita Kozmo in FHM. No, ker pa je nekaterim jasno, da tam objavljenih nasvetov ne gre jemati resno, se zgodi, da si mularija pomaga sama.
Začel je Kobrowsky z zanimivo lekcijo v treh poskusih na temo: Ka kóse fuka?
To je bil tudi povod, da se je na Bičskvitu razvil celoten priročnik, kjer so poglavja razdeljena celo glede na ciljno skupino.
Za fantke:
1. lekcija: LUPČKANJE
2. lekcija: PRISTOP
3. lekcija: PREDIGRA
4. lekcija: SPOLNI ODNOS
Za punčke:
2.a lekcija: PRISTOP
3.a lekcija: PREDIGRA
4.a lekcija: SPOLNI ODNOS
Tako. Na Centrifugi ne boste našli dosti neposrednih zapisov na temo "odnosi med spoloma". Izjema so strokovni prispevki in definicije Škodljivcev, Plaščarjev, Galebov in Pravih Moških). Nenazadnje premorem nekaj samocenzure, poleg tega pa tole prebira tudi moja CyberMati. Kljub temu so se mi vsi navedeni članki zdeli zanimivi in poučni. Tokratna objava je zatorej družbeno koristna.
7. november 2006
Pisarniška glasba
Staro dognanje:
Tišina, ki jo prekinjajo telefonski pogovori, ni primerna za kreativno delovno okolje.
To ni le moja ugotovitev.
Današnji nauk:
Oliver definitivno ni primerna izbira!
Možakar močno trpi. In jaz z njim.
(Odrešil me je sodelavec in s svojo izbrano glasbo utišal Oliverja. Edino pravilno!)
Tišina, ki jo prekinjajo telefonski pogovori, ni primerna za kreativno delovno okolje.
To ni le moja ugotovitev.
Današnji nauk:
Oliver definitivno ni primerna izbira!
Možakar močno trpi. In jaz z njim.
(Odrešil me je sodelavec in s svojo izbrano glasbo utišal Oliverja. Edino pravilno!)
4. november 2006
Global Warming
Naključje.
Od 4. aprila '06 me spremlja en komad - v službi, v avtu, naključno na radiu, načrtno v mp3 predvajalniku, vsak večer v Tuniziji in še kje. Sedem mesecev! Najprej je služil za prebolevanje postžurerske deprsije na delovnem mestu, nato je bil namenjen razgibavanju bokov in sedaj me v mrazu greje!
Ne, to ni več le hit poletja. To je hit, ki pričara poletje!
Zasluži si, da zabobni in da dobre bejbe zaplešejo v Centrifugi. Naj me greje še pozimi, ker je učinek tople grede malce popustil in je zunaj neprijetno in mrzlo!
Sean Paul: Temperature
Od 4. aprila '06 me spremlja en komad - v službi, v avtu, naključno na radiu, načrtno v mp3 predvajalniku, vsak večer v Tuniziji in še kje. Sedem mesecev! Najprej je služil za prebolevanje postžurerske deprsije na delovnem mestu, nato je bil namenjen razgibavanju bokov in sedaj me v mrazu greje!
Ne, to ni več le hit poletja. To je hit, ki pričara poletje!
Zasluži si, da zabobni in da dobre bejbe zaplešejo v Centrifugi. Naj me greje še pozimi, ker je učinek tople grede malce popustil in je zunaj neprijetno in mrzlo!
Sean Paul: Temperature
1. november 2006
Ikona
Dobro blago se samo hvali. No, ali pa ga jaz.
Sinočnji/današnji party se bo pri meni zapisal kot najboljši v tem letu. Konkurira mu lahko le še nepozabni Freddy Fresh v K4.
Njah, zakaj bi se pa morala odločiti. Vsa čast organizatorjem obeh.
DODATEK po nekaj urah spanja:
Mediapark je zame malce zoprna in hladna hala. Včeraj je bil vse prej kot to. Iz stropa je visela največja discokugla, kar sem jih kdaj videla. Scena je bila elegantno črna in rahlo kitchy - kot flayer. Muzike so se prepletale tako, da mi ni bilo nič jasno (Goldfrapp, Samantha Fox!!!, Nirvana, Michael Jackson, Metallica oplemeniteni z ekstra basi) in na koncu je nastala totalno fajn in skrajno seksi mešanica. Ikono večera so nesebično delili in tiste male stekleničke so res praktične. Všeč mi je bilo, da so iz nabora pisanih slamic Supreme Icon vedno postregli s črno slamico. Detajli!
Plesala sem 7 ur. Brez postankov. In očitno se da to početi tudi v petkah. Le danes ne morem hoditi.
Bilo je super, green in supreme! ;)
Naročite se na:
Objave (Atom)
Objave
