Novi Sad, Petrovaradinska trdnjava, 20 odrov, 4 dnevi (sicer je festival prvič trajal 5 dni) in rekordnih 200.000 obiskovalcev. To je suhoparen povzetek letošnjega festivala EXIT. Moj bo daljši.
Tokrat sem šla an EXIT bolj premišljeno kot prvič. Leta in izkušnje naredijo svoje. Ko sem brala in se spominjala resnih bizark iz leta 2007, mi je bilo jasno, da moraš biti mlad in pritegnjen, da se ti da takole zezati.
Lasten prevoz se je izkazal za odlično možnost potovanja, čeprav se je nam je na poti proti festivalu pokvaril "kotač" in še nekaj, zaradi česar smo dve uri viseli v kafiču sredi Slavonskega Broda in sem se kot najbolj klepetava potnica morala na veliko pogovarjati z rahlonacionalističnim šefom servisa. Pot prek Vukovarja in mejni prehod Ilok pa je bila tudi dobra, nestresna in neovinkasta izbira.
Nisem vedela, da si je Snoop Dogg nadel ime novo. Zdaj je Snoop Lion in na veliko okrašen z bleščečim kičem. Žal bleščeča rasta očala, ketne, prstani in posebno levje bleščeč mikrofon ne pripomorejo k izboljšanju njegovega pussy nastopa. Na odru še največ naredijo hude in vulgarno koreografirane plesalke. Sledili so Friction & Linguistics s čisto solidnim drum'n'bass-om, ki pa me ni tako potegnil, da bi ostala prav dolgo. Še dobro.
V Dance Areni me je pričakalo presenečenje letošnjega EXIT-a: Kate Boy. Zvok in glas in komadi so me spomnili na Karin Park, Fever Ray in The Knife v svojih boljših časih. Ko sem ugotovila, da imam dober občutek za skandinavski elektro-pop, ker Kate Boy dejansko prihajajo s Švedske (in pevka iz Avstralije), so dobili novo fenico. Tole je band, ki ga je vredno spremljati!
Po Kate Boy smo prisotni nafilali Dance Areno do te mere, da vstop ni bil več mogoč. Fatboy Slim je bil zame zvezda te noči. Četudi je zarolal polovico že preverjenih miksov, ki jih ima očitno na repertoarju za festivale pomlad-poletje 2013, mi je bilo to vseeno. Naj le omenim, da je iz meni malce tečnega komada Get Lucky (Daft Punk) z nekim ženskim vokalom naredil fajn komad. V zadnjem mesecu je Norm na spored dodal še svoj sveži komad, ki je tako fino zastavljen, da med občinstvom z lahkoto dobi status himne. EAT SLEEP RAVE REPEAT. To je to! Boom fucking boom!
Seth Troxler je bil po tej zabavi dolgočasen, na glavnem odru pa so do jutra stregli z drum'n'bassom.
DJ Fresh je nastopil s celim bandom - solidno, ampak bolj sem čakala na DJ set Feed Me, ob katerem se da naplesat, čeprav je tudi on ponujal le drum'n'bass. Sem pa ob treh zjutraj našla hladilnik s sladoledom in si privoščila en Kapri, legendaren sladoled iz otroštva.
Težko pričakovani in intenzivno oglaševani Atoms for Peace so me prijetno presenetili. Z albuma Amok so mi zares všeč natančno trije komadi, ampak koncert mi je pasal v celoti.
Nekateri so stali kot vkopani, jaz nisem mogla.Videlo se je, da se je med koncertom tudi bandu nekaj zgodilo. Publika je bila vedno bolj navdušena, band pa hvaležen. Nisem verjela, da se bodo vrnili za drugi bis, ampak stali smo tam v parterju, vpili in ploskali. In so prišli. V šlafrokih! In odigrali še 2 komada. Thom Yorke pa je vmes ves čas delal ljubke wai priklone v znak hvaležnosti.
Chase & Status & Rage sem čakala, ker so na moje razočaranje lansko leto odpovedali nastop v Beogradu. Brez kakšnega posebnega odlašanja smo tretji dan končno dobili serviran tudi resen dubstep. Ves čas smo smo se sprehajali od duba do dubstepa, vmes pa malo zavili še v drum'n'bass. Kar fino, ampak resno smo zaružili šele s SKisM. Brutalen dubstep in odlična metoda za preganjanje spanca.
Moram omeniti sramoto večera. To je bil tisti občutek, ko ti je malo nerodno zaradi drugih. Na EXITu so Slovence zastopali Pankrti. Nisem bila na prizorišču ves koncert, zadnji komad pa sem ujela. Hotela sem videti, kako bo.
Na festivalu, kjer so pretežno mladi ljudje (v največji meri Srbi in Britanci) in sveža muzika, so se nekomu zdeli Pankrti dobra ideja. Fotka je bila slikana z zadnjega dela prizorišča, a pred zvočnim tehnikom. Igrali so zadnji komad koncerta, ki je bil Bandiera rosa. Takole so Fusion stage pretežno s Slovenci "napolnili" Pankrti.
Morda za primerjavo in kot zanimivost: Pred leti (glej 4. dan) sem tukaj gledala Melodrom in je bilo kljub zgodnjemu večeru 4-krat več ljudi. Dubioza Kolektiv so naslednji dan v istem terminu ta trgec povsem nafilali. Tako. Vsaj 5 slovenskih glasbenikov se spomnim, ki bi bili glasbeno na EXITu bolj zanimivi kot Pankrti. Tole je bilo žalostno!
Za uvod sem se spomnila gimnazije in najstniške zaljubljenosti v heavy metal sošolca. Šla sem poslušat Prong. Ves čas se mi je smejalo. Oblečena v živahe barve sem stala pod odrom sredi črnih metalcev. Pevec je se drl, vsi so jezno gledali ali pa "mahali s čupo". Res so bili videti komično. In jaz sem to jaz poslušala. Prav nikakršnega razloga za jezo nisem imela in nisem dolgo zdržala.
Na glavnem odru je bil koncert večera Nick Cave & The Bad Seeds. Balada na balado, a jaz sem bila drugje. Minili so tudi časi, ko se mi je dalo v Križankah zibati na balade Nicka Cavea. Raje sem odhitela v Dance Areno na DJ set, od katerega sem očitno pričakovala preveč. Scuba & George Fitzgerald sta me s precej dolgočasnim house setom razočarala. Scuba ni zarolal niti dveh osnovnih hitov, ki bi res pasali.
Kar sem rabila, mi je od 3. ure dlje serviral šele Diplo, za njim pa Redlight in na koncu Dismantle & LX One. Tako lepo je vse skupaj teklo, da nimam pojma, kdaj so se fantje menjali. Vem le, da se je v neki fazi zdanilo in da je sonce že lepo sijalo, ko so me basi nehali premetavati in smo zamenjali pozicije z jutranjimi čistilci trdnjave.
Priznam, da nisem več tako nora, kot sem bila. Vseeno pa glasbene festivale še vedno obožujem. Nova muzika, zanimivo dogajanje, pisani ljudje, odklop od rutine in brezskrbnost. To je tisto, zaradi česar se splača iti in uživati. Nedvomno je tudi tokratni EXIT zaznamoval moje glasbene preference. Trap!
Tokrat sem šla an EXIT bolj premišljeno kot prvič. Leta in izkušnje naredijo svoje. Ko sem brala in se spominjala resnih bizark iz leta 2007, mi je bilo jasno, da moraš biti mlad in pritegnjen, da se ti da takole zezati.
Lasten prevoz se je izkazal za odlično možnost potovanja, čeprav se je nam je na poti proti festivalu pokvaril "kotač" in še nekaj, zaradi česar smo dve uri viseli v kafiču sredi Slavonskega Broda in sem se kot najbolj klepetava potnica morala na veliko pogovarjati z rahlonacionalističnim šefom servisa. Pot prek Vukovarja in mejni prehod Ilok pa je bila tudi dobra, nestresna in neovinkasta izbira.
1. dan
Nisem vedela, da si je Snoop Dogg nadel ime novo. Zdaj je Snoop Lion in na veliko okrašen z bleščečim kičem. Žal bleščeča rasta očala, ketne, prstani in posebno levje bleščeč mikrofon ne pripomorejo k izboljšanju njegovega pussy nastopa. Na odru še največ naredijo hude in vulgarno koreografirane plesalke. Sledili so Friction & Linguistics s čisto solidnim drum'n'bass-om, ki pa me ni tako potegnil, da bi ostala prav dolgo. Še dobro.
V Dance Areni me je pričakalo presenečenje letošnjega EXIT-a: Kate Boy. Zvok in glas in komadi so me spomnili na Karin Park, Fever Ray in The Knife v svojih boljših časih. Ko sem ugotovila, da imam dober občutek za skandinavski elektro-pop, ker Kate Boy dejansko prihajajo s Švedske (in pevka iz Avstralije), so dobili novo fenico. Tole je band, ki ga je vredno spremljati!
Po Kate Boy smo prisotni nafilali Dance Areno do te mere, da vstop ni bil več mogoč. Fatboy Slim je bil zame zvezda te noči. Četudi je zarolal polovico že preverjenih miksov, ki jih ima očitno na repertoarju za festivale pomlad-poletje 2013, mi je bilo to vseeno. Naj le omenim, da je iz meni malce tečnega komada Get Lucky (Daft Punk) z nekim ženskim vokalom naredil fajn komad. V zadnjem mesecu je Norm na spored dodal še svoj sveži komad, ki je tako fino zastavljen, da med občinstvom z lahkoto dobi status himne. EAT SLEEP RAVE REPEAT. To je to! Boom fucking boom!
Seth Troxler je bil po tej zabavi dolgočasen, na glavnem odru pa so do jutra stregli z drum'n'bassom.
2. dan
Moj drugi dan, ki je v bistvu noč, je minil bolj v raziskovanju skritih kotičkov Petrovaradinske trdnjave. S svojega tretjega koncerta The Prodigy sem gladko ušla. Leta 2007 (na svojem prvem EXITu) sem bila fascinirana nad popolno diaboličnostjo, lani (2012) sem šla na njihov Warrior's Dance Festival v Beograd in bila del podivjane množice na Kalemegdanu, letos mi ni bilo treba ponavljati tega. The Prodigy so namreč svoj show ponovili. In ljudje so noreli. Kdor je bil prvič deležen tega, je moral biti navdušen, meni pa je bilo že vseeno.DJ Fresh je nastopil s celim bandom - solidno, ampak bolj sem čakala na DJ set Feed Me, ob katerem se da naplesat, čeprav je tudi on ponujal le drum'n'bass. Sem pa ob treh zjutraj našla hladilnik s sladoledom in si privoščila en Kapri, legendaren sladoled iz otroštva.
3. dan
Nekateri so stali kot vkopani, jaz nisem mogla.Videlo se je, da se je med koncertom tudi bandu nekaj zgodilo. Publika je bila vedno bolj navdušena, band pa hvaležen. Nisem verjela, da se bodo vrnili za drugi bis, ampak stali smo tam v parterju, vpili in ploskali. In so prišli. V šlafrokih! In odigrali še 2 komada. Thom Yorke pa je vmes ves čas delal ljubke wai priklone v znak hvaležnosti.
Chase & Status & Rage sem čakala, ker so na moje razočaranje lansko leto odpovedali nastop v Beogradu. Brez kakšnega posebnega odlašanja smo tretji dan končno dobili serviran tudi resen dubstep. Ves čas smo smo se sprehajali od duba do dubstepa, vmes pa malo zavili še v drum'n'bass. Kar fino, ampak resno smo zaružili šele s SKisM. Brutalen dubstep in odlična metoda za preganjanje spanca.
Na festivalu, kjer so pretežno mladi ljudje (v največji meri Srbi in Britanci) in sveža muzika, so se nekomu zdeli Pankrti dobra ideja. Fotka je bila slikana z zadnjega dela prizorišča, a pred zvočnim tehnikom. Igrali so zadnji komad koncerta, ki je bil Bandiera rosa. Takole so Fusion stage pretežno s Slovenci "napolnili" Pankrti.
Morda za primerjavo in kot zanimivost: Pred leti (glej 4. dan) sem tukaj gledala Melodrom in je bilo kljub zgodnjemu večeru 4-krat več ljudi. Dubioza Kolektiv so naslednji dan v istem terminu ta trgec povsem nafilali. Tako. Vsaj 5 slovenskih glasbenikov se spomnim, ki bi bili glasbeno na EXITu bolj zanimivi kot Pankrti. Tole je bilo žalostno!
4. dan
Zadnjo noč sem bila precej razigrana tudi po zaslugi priljubljenega zelenega škrata, ki me je presenetil v Novem Sadu z vabilom na absint pred vzponom na Petrovaradinsko trdnjavo. Cilj večera: plesat vso noč!Za uvod sem se spomnila gimnazije in najstniške zaljubljenosti v heavy metal sošolca. Šla sem poslušat Prong. Ves čas se mi je smejalo. Oblečena v živahe barve sem stala pod odrom sredi črnih metalcev. Pevec je se drl, vsi so jezno gledali ali pa "mahali s čupo". Res so bili videti komično. In jaz sem to jaz poslušala. Prav nikakršnega razloga za jezo nisem imela in nisem dolgo zdržala.
Na glavnem odru je bil koncert večera Nick Cave & The Bad Seeds. Balada na balado, a jaz sem bila drugje. Minili so tudi časi, ko se mi je dalo v Križankah zibati na balade Nicka Cavea. Raje sem odhitela v Dance Areno na DJ set, od katerega sem očitno pričakovala preveč. Scuba & George Fitzgerald sta me s precej dolgočasnim house setom razočarala. Scuba ni zarolal niti dveh osnovnih hitov, ki bi res pasali.
Kar sem rabila, mi je od 3. ure dlje serviral šele Diplo, za njim pa Redlight in na koncu Dismantle & LX One. Tako lepo je vse skupaj teklo, da nimam pojma, kdaj so se fantje menjali. Vem le, da se je v neki fazi zdanilo in da je sonce že lepo sijalo, ko so me basi nehali premetavati in smo zamenjali pozicije z jutranjimi čistilci trdnjave.
Priznam, da nisem več tako nora, kot sem bila. Vseeno pa glasbene festivale še vedno obožujem. Nova muzika, zanimivo dogajanje, pisani ljudje, odklop od rutine in brezskrbnost. To je tisto, zaradi česar se splača iti in uživati. Nedvomno je tudi tokratni EXIT zaznamoval moje glasbene preference. Trap!
Objave
