Lik in delo dr. Grande

V avtu najpogosteje poslušam Radio Ognjišče. Všeč mi je, ker veliko govorijo. Ob tem pa ne momljajo ali se afnajo, kar je običaj skoraj povsod drugod. No, in ena redkih postaj je, ki ne šumi, in kjer se iskalnik pogosto ustavi.

Opažam, da je dr. Stane Granda v etru Radia Ognjišče aboniran za intervjuje. Že trikrat sem namreč naletela na intervju z njim in vsakokrat me je tako prevzel, da sem ga poslušala do konca poti, kar je resda navadno le 15 minut.

In če na tem mestu poskušamo izvzeti vsebino, ki jo gospod predava - kar je resnici na ljubo zelo težko - , mi je popolnoma razumljivo, zakaj snovalec oddaje v goste pred mikrofon vabi tako osebo, kot je dr. Granda. Prek etra se namreč čuti, da se v studiu Radia Ognjišče počuti prijetno. V besedah pa je jasen, energičen, zagret in oster.

V 7 minutah moje današnje vožnje, mu je uspelo:

• razkriti strategijo predsednika republike, s katero se bo pred ljudstvom rešil sramote zaradi odlikovanja Tomaža Ertla, ljudje pa mu bodo sledili kot ovce v klavnico.
• sarkastično pripomniti, da bomo kmalu postavljali spomenike Mačku in Kardelju.
• kritizirati dejstvo, da predsednik republike ni prišel na 20. obletnico DEMOSa, ampak je bil raje nekje v Prekmurju. Predsednik je namreč predsednik vseh državljanov Slovenije in dr. Granda zaradi predsednikovega obiska Prekmurja sklepa, da je drugorazredni državljan.
  
• podvomiti v vlogo predsednika republike Slovenije, saj smo Slovenci vse predsednike do sedaj nesrečno izbrali.
  
• napovedati propad Slovenije (mislim, da se je nanašalo na propad vrednot).
  
• o Juriju Gustinčiču povedati, da ne govori resnice, ker je komunist.
• poudariti, da je komunizem vse bolj prisoten v Sloveniji.
• vzpostaviti primerjavo med Poljsko in Slovenijo. Poljska razpravlja o sprejetju zakona, ki bo kaznoval tiste, ki bodo javno izpostavljali komunistične simbole, v Sloveniji pa komunistični simboli postajo vse bolj zaželeni.
  

Vse to sem izvedela in si tudi zapomnila po le enem poslušanju. Zagotavljam vam, da je bilo še več. No, mnogo je prispevalo tudi spodbudno spraševanje voditelja, a vseeno - v sedmih minutah!
Seveda takega človeka povabiš v studio! Krasn je.

Postcards from Warsaw

Pričakovala sem, da bo mraz. Pričakovala sem, da bo umazano, mokro in sivo. Pričakovala sem eno živo depresijo. Ja, bilo je mraz, a Varšava je čudovita. Vse, kar naj bi bilo staro, je pravzaprav novo, urejeno in čisto. Celo november, ki je pregovorno deževen in žalosten, je bil v Varšavi poln jesenskih barv. Parki so bili čudoviti. O hrani raje sploh ne bom pisala, saj je ne bi mogla prehvaliti. V velikem delu se mi je zdela podobna gorenjski, nekako domača.

Slaba stran podaljšanega vikenda na Poljskem je bilo le dejstvo, da se piše leto 2009 in da bo prihodnje leto 200. obletnica rojstva Frederica Chopina. Zato letos vse, kar ima kakršnokoli zvezo s Chopinom, prenavljajo.
Levo zgoraj: Frederic Chopin v parku Łazienki
Desno zgoraj: Ribnik v parku Ujazdów
Levo spodaj: Eva v parku Ujazdów
Desno spodaj: Eden od mnogih pavov v parku Łazienki

Levo zgoraj: Kisla ržena juha s klobaso, kruhom in hrenom, stročji fižol s česnom in maslom, pirogi z različnimi gobami, kuhano vino in kompot iz suhega sadja.
Desno zgoraj: Fasade starega mestnega trga
Levo spodaj: Melusina sredi starega mestnega trga
Desno spodaj: Satir (morda) v parku Łazienki
.

Opazovanje

Ko sem bila majhna, so me silili, da opazujem. "Glej ven. Ne samo spat'," je bil najpogostejši ukaz med vožnjo, ko mi je bilo slabo in sem hotela vse skupaj prespati . Tudi v klubu in na plesišču opazujoče oči ne motijo. Veš, da si opazovan. Pogledaš, pogleda se srečata in če trajajo, je to fino. Če pogledi prerastejo v flirt, ni nikoli problem. Opazovanje je tudi pomembna raziskovalna metoda. Skratka vsak lahko opazuje ... vse lepo in koristno.

Nikoli pa se mi ni zdelo, da je opazovanje lahko skrajno tečno. Strašno celo. Je. Zelo. In to takrat, ko ti nekdo vsako noč daje vedeti, da te opazuje. In ti ne veš, kdo je, kje je in kaj sploh hoče od tebe. Ampak on ve, kdo si, kje si in kdaj si sam. Takrat pride čisto blizu. Zdi se ti, da ga slišiš. Morda si že domišljaš. Nato pozvoni. Govori. Strah te je. Le zid ga loči od tebe in veliko teme, ki je njegova zaveznica. Preden pride policija, izgine v noč. Do naslednje noči.
.

Sistem je narejen za poštene ljudi

Od četrtka sem se intenzivno ukvarjala s prometnimi nesrečami, z alkoholom, s klipingom zadnjega meseca, z Zakonom o varnosti cestnega prometa, s KZ-1 in raznimi idejami, ki naj bi prispevale k večji varnosti na cesti in manjšemu številu nesreč. Obenem pa vsak dan spremljam informativne oddaje, kjer voditelji z veliko mero patosa ugotavljajo, da se nič še ni spremenilo in da ministri ne ukrepajo.

Bolj kot sem sestavljala informacije, slabše volje sem bila. Zadeva namreč sploh ni preprosta.

• Pijanega voznika se lahko pripre za največ 12 ur. Toliko, da se strezni. Nato pa gre lahko nazaj na cesto. Ima morda težave z zlorabo alkohola? Bo zdaj nehal? Se to kdo vpraša?
  
• Voznikom se lahko zaseže vozilo šele, ko storijo hujši prekršek in so bili ob tem v zadnjih dveh letih že trikrat pravnomočno kaznovani. Komplicirano, a ne? To v praksi pomeni, da se lahko pred zasego vozila kar dolgo časa vozimo pijani ali pa se malo zezamo po cesti.
• Noben zakon ne predvideva odvzema vozila. Vožnja pod vplivom alkohola namreč ni kaznivo dejanje, ampak je le prekršek. Zaradi tega je bil ustanovljeno novo kaznivo dejanje "Predrzna vožnja v cestnem prometu", a tudi ta je silno kompliciran (3 pogoji morajo biti izpolnjenji), težko dokazljiv in tudi ne predvideva odvzema vozila.
  
• Vozniku se lahko odvzame ali omeji vozniško dovoljenje. In kaj potem? Podatki kažejo, da je veliko tudi povratnikov. Vozniški izpit lahko naredijo (ali pa pridobijo) hitro. Nekateri pa se vozijo brez izpita.
  

Še mnogo je scenarijev, kjer pa vsakič lahko na koncu najdemo način, ki ne upošteva pravil, dovoljenj in teh reči, ki naj bi nam skupaj omogočale preživetje v prometu. Res sem pri zgornjih alinejah upoštevala le policijo in njihovo kaznovanje, pri čemer si nihče ne želi družbe, ki bi temeljila na kaznovanju. A ne pozabimo; pri povratnikih lahko kazen pomeni preprečevanje. Seveda imamo še ležeče policaje, opozorilne table, nacionalne kampanje, nadzor na cesti in radarje, ki vsi poskušajo preprečiti nesreče, ki pa očitno ne preprečijo zadosti.

Vseeno pa po razmisleku o možnih scenarijih ugotoviš, da bodo barabe bodo vedno našle način, da kršijo pravila sistema. In še vedno mi v glavi odzvanja stavek pametnega človeka: "Sistem je narejen za poštene ljudi."

A po vsem tem branju primerov in študiranju pravil, sem prepričana, da se da storiti še kaj in verjamem, da se splača truditi in poskušati stvari izboljšati. Vsaj malo. Dovolite mi zato malo laičnega sklepanja in nizanja predlogov, ki se mi zdijo pametni in kjer vidim še prostor za izboljšave.

• Alkoholiki so verjetno bolj nagnjeni k vožnji pod vplivom alkohola, vendar pa je alkoholizem bolezen in zato zasebna zadeva. Podobno velja za bolnike, ki so nagnjeni k depresijam, psihozam. Tukaj nastopi vloga osebnega zdravnika. Osebni zdravnik ima edini vpogled v zdravstveno stanje oseb. So morda odvisni od alkohola ali drog? So telesno in duševno sposobni za vožnjo? Zdravnik lahko ... no, moral bi predlagati odvzem vozniškega dovoljenja iz zdravstvenih razlogov, če voznik po njegovi oceni ni sposoben za vožnjo. Tako kot to storijo pri slepoti ali veliki dioptriji. Postopajo v primeru težav z alkoholom ali v primeru diagnosticiranih psihoz in depresij podobo? Upam! V kolikor ne izvajajo tega, upam, da se vsaj zavedajo odgovornosti, ki jo imajo.
  
  
• Potem pa imamo še ta zanimiv stroj, ki mu pravimo avto, a je veliko več kot to. Je super gadget, lahko ga občudujemo in obožujemo, je statusni simbol, podaljšek lulčka, lahko se z njim postavljamo ali pa sproščamo jezo. Kdo bo tem voznikom vzel ključe in jim prepovedal vožnjo? Morda bi se morali vprašati, kdo jim sploh da dovoljenje. In ali niso morda avtošole malo premile, če prej ali slej vsak lolek naredi vozniški izpit in dobi dovoljenje?
  
  
• Dejstvo, da skrbni in radodarni starši podarijo sinku za uspešno izdelan letnik srednje šole dober avto z močnim motorjem, tudi verjetno ne pripomore k večjemu številu odgovornih voznikov. Še ene hude zvočnike in spojler, pa bo. Ironično je, da starši kupijo boljši avto zato, da bo sine bolj varen.
  

• Naletela sem tudi na idejo o nujnem rehabilitacijskem programu, ki ne bi bil le prostovoljen. Voznik, ki je bil pod vplivom alkohola, bi moral pred medicinsko stroko po posebnem postopku dokazati, da ni odvisen od alkohola in da ga ne zlorablja.
  
  
• Zavod Varna pot predlaga, da vožnja pod vplivom alkohola postane kaznivo dejanje in ne le prekršek. Zavestno piješ, zavestno se usedeš v avto in zavestno spelješ. V primeru nesreče postane avto morilsko orožje. Kot bi s pištolo mahal in na slepo streljal.
  

In še mnogo, mnogo je idej, ki so sistemske narave. A tudi če/ko bo država katere od njih uresničila, moramo vedeti dvoje:

1. Nič se ne bo spremenilo od danes na jutri!
   in
   
2. Sistem je narejen za poštene ljudi!
   
   

Kako prihraniti 200 €?

ali
Kmetija pri nas doma

Včeraj je prišla Cybermati na nenapovedan obisk in ni bila zadovoljna. Zmotilo jo vse, kar je povezano z mano in mojim načinom bivanja v njenem stanovanju. Soba je pretemna, vrt ni urejen, številke na mojem telefonu so premajhne, hladilnik je flekast, na koncu se pa še Salvador Escobar Trocki noče crkljat. Same pomembne reči. Očitno je bilo to dovolj, da sem se znašla v neki čudni verziji male urbane Kmetije.

Gospodar je prišel, malo pogledal in napovedal: "En teden imaš časa. Če ne boš zrihtala vrta do naslednjega tedna, mi boš morala za kazen plačat 200 €."

Sledil je še natančnejši opis nalog, ki si jih nisem natančno pisala, a vseeno: obrezati grmičevje, razen nekaterih izjem, urediti gredo z rožami, porezati živo mejo ... Okej. Nato gospodar odide.

Začasna glava družine, ki je obenem tudi dekla, se je navsezgodaj in na edini prost dan lotila dela, saj je želela nalogo korektno opraviti.

Ji bo uspelo?

Hortenzijo je bilo treba v celoti porezati. Zoprno in dolgotrajno opravilo.
Posledica sta 2 žulja, pri čemer mi je bil prejšnji videz hortenzije bistveno bolj všeč kot ta oskubljen (če lahko podam svoje mnenje). Ampak baje je treba to narediti preden pade slana.

Seveda pa to še ni bilo vse. Urediti je bilo treba vse označeno - tudi lepo zaraščen in v celoti zelen cvetlični vrt.
Kupiti je bilo treba škarje za živo mejo in grablje za listje, na pomoč pa poklicati še enega učinkovitega delavca.
Končni rezultat:

Je naloga dobro opravljena?
Bo 200 € ostalo na kmetiji?
To bomo izvedeli že čez en teden!

Modre misli 19 & 20 - True Blue No. 19 & 20

Današnji dan si zasluži dva tematsko povezana razmisleka Vodnice:

- 19 -

Working Monday through Friday

Takes up all of my time
If I can get to the weekend
Everything will work out just fine
That's when I can go crazy
That's when I can have fun

-20-

It's time for the good times
Forget about the bad times, oh yeah
One day to come together
To release the pressure
We need a holiday

Današnji večer zato posvečamo praznovanju! V spomin na odpadli koncert in v čast Vodnici.

Delo osvobaja?

Ste se kdaj tako zlili s svojim delom, da sploh niste vedeli, kdaj delate? Ker ste v tem uživali.

Ste se kdaj tako povezali s svojim delom, da ste delali 24 ur na dan? Ko ste se zbudili, ste se ob zajtrku delali. Ko ste imeli malo časa, ste malo delali. Ko ste bili na počitnicah, ste tudi malo delali.

Se vam je kdaj zgodilo, da ste se tako navezali na svoje delo, da ste ga niste mogli spustiti, čeprav zanj sploh niste bili več plačani?

Meni se namreč to redno dogaja! Nekaj mi sicer pravi, da se tovrstna navezanost ne splača najbolj, a si ne morem pomagati. No, v resnici se mi zdi, da si niti ne bi tako zelo rada pomagala.
.

O nevarnostih sodobne umetnosti

Sodobna umetnost je naporna zadeva. Zahteva celega človeka, dobro organizacijo in kondicijsko pripravljenost. Sicer gre lahko na tako velikem dogodku, kot je Beneški bienale, hitro kaj narobe ...

3 smrtne žrtve Prvi se je pokončal sam in sicer kar v lastnem bazenčku pred svojo čudovito finsko-norveško hišo. Ampak bil pa je v svojem izmišljenem življenju vsaj navdihujoč in moj absoluten favorit celotnega bienala.

Druga dva pa je ubil Jan Fabre! Belgijski nacionalni paviljon je bil en ogromen dolgočasen herbarij in morda je prav zato umetnik v svojem razstavnem prostoru želel ubijanje rožic nadomestiti z bolj radikalnim in težje sprejemljivim ubijanjem. Čeprav ima temnopolti človek znake bičanja, tretji pa krepko erekcijo, sumim, da je imela smrt obeh veliko zvezo z bolano umetnostjo Jana Fabra. Kaj več ne bi upala trditi.

Me pa pomirja, da ne kopljemo le Slovenci, ampak so si svoja grobišča, kosti in izkopavanje omislili tudi Belgijci. Mi jih vsaj že imamo, oni pa si jih morajo v Benetkah s pomočjo Jana Fabra umetn(išk)o narediti.

Na srečo sem vso to sodobno umetnost preživela in jo odnesla le z lažjimi telesnimi poškodbami (beri: z žulji).
.

Kje to ž'vimo?!

Spodnja fotografija ni moja, dobila sem jo kot štos.
Ampak problem je, da ta "štos", ta spodnja slika sploh ni smešna. Žalostna je!

Vodnice ne bo, bo pa Festival kranjske klobase! Taka reč ne more odpasti. Juhej!

Mačji vikend

Že v petek je Salvador poskrbel za popestritev, ko se je z večernega sprehoda vrnil z družbo. No, moja družba je bila vsekakor bolj živahna in predvsem živa!

Sinička se je usedla gor na drobno vejico
in je zapela vsa vesela ci-ci-ci-ci-do!
... nato pa je prišel SALVADOR ESCOBAR TROCKI!!!
... (Video morda ni primeren za občutljive duše)

Pojavile so se sicer zlonamerne govorice, da Salvador ni ubil siničke.
Četudi so govorice resnične in je Salvador ujel že mrtvo siničko, to vseeno ne zanika dejstva, da jo je ujel! In tudi prinesel domov. To pa je zelo lepo od njega.

Siničko smo pospremili na zadnjo pot v smetnjak in takrat sploh še nismo vedeli, da se mačji vikend šele začenja. Ko smo hoteli zaspati, je zunaj mijavkalo. In ni nehalo!

Od 3. do 4. ure sem se z baterijo plazila po grmovju, šarila okoli sosedovega vrta in poskušala vdreti skozi živo mejo. Nekje na sredi iskalne akcije se mi je pri plazenju moral pridružiti tudi partner - ni imel izbire.

Misija je bila neuspešna in zato tudi spali nismo. No, sosed je na srečo močno naglušen. Maček je namreč mijavkal vso noč in do 9. ure zjutraj.



Tako sem postala prostovoljna rejnica mačjega mladiča, ne da bi sploh vedela. In mislim, da mi gre kar dobro, jutri pa se povežem z zavetiščem na Gmajnicah.

Romanje na Brezje

Pred dvema letoma je šel 15. avgusta kvartet norcev na Brezje. Noro je bilo to, da smo na dela prost dan zjutraj vstali, se zbrali in odpeljali na Gorenjsko. Noro je bilo tudi marsikaj drugega, ampak na koncu smo bili vsi zadovoljni, da smo se udeležili dogodka. Nenazadnje smo bili priča največjemu festivalu kiča in zaradi zapisa sem spoznala dve simpatični osebi.

Letos smo dogodek ponovili v večjem število. 15. avgusta nas je sedem romalo na Brezje. Izlet, družba, kič, dogodek ... same krasne stvari.

Uspelo se mi je prebiti v cerkev, kjer je brezjanska Marija Pomagaj, Mati Božja, "mati naroda, najsvetlejša, nedolžna", ipd. stala v svojem oltarju. Odgovorni so ji tokrat prizanesli z izpostavljanjem močnemu poletnemu soncu.

Morda je bilo krivo to, da sem morala podrobnosti razlagati prijateljici iz Srbije ali kaj drugega, a dogajanje se me je dotaknilo, presenetilo me je. Ker sem ateistka, nisem nikoli dojemala religij osebno, temveč bolj kot razlago sveta. Kot zgodbe. Voodoo v vseh različicah mi je bil zato najbolj zanimiv. Obredje mi tako predstavlja poseben del, ki je zanimiv sam po sebi in kot simbol nečesa, ne pa zato, ker bi imela molitev ali celoten obred kak vpliv na človekovo vsakdanje življenje.

Ampak tista gneča in tišina okoli oltarja Marijine slike sta bili veliki. Ljudje so en za drugim lezli na kolena in po kolenih krožili okoli oltarja. Drugi del množice se je odcepil in šel peš po daljšem hodniku okoli oltarja.

Dokler ne bom naredila ene od teh poti, ne bom vedela, kako je tam za zidkom in zakaj ljudje hodijo okoli. (Tako kot me še vedno matra, kakšnega okusa je hostija.) Malo sem oklevala ... in se odločila za daljšo pešpot okoli oltarja.

Prvič sem dojela, kakšen pomen ima lik Marije za tiste, ki vsako leto množično prihajajo na Brezje. Marija ni mitološko bitje, ampak njihova mati. Ni mrtva ali nekakšen duh, ampak je živa in vseprisotna. Seveda je bila tam. Marija ni simbol dobrote in ljubezni, ampak to vse je. Marija tudi ni nekje drugje, ampak je tam, z njimi in vsemogočna. Stene hodnika so bile od tal do stropa polne slik, marmornih plošč, gobelinov in pisem. Ljudje so se Mariji zahvaljevali. Stara gospa, ki je hodila za mano, je hlipala. Ljudje so s svojimi prošnjami polnili prazne liste knjig. "Reci ji, da naj naredim popravca," je šepnilo mlado dekle, medtem ko je mama vpisovala prošnje za celo družino. Da misliti ...

No, kič pa je bil tudi tokrat spektakularen.


Levo zgoraj: Marija Pomagaj v oltarju
Desno zgoraj: Zid zahval za oltarjem
Levo sredina: Angelčki v akciji
Desno sredina: Veliko angelcev za veliko različnih namenov. V različnih velikostih.
Levo spodaj: Kvazibarbike in svete podobe
Desno spodaj: Napis

Postcards from Greece

Ni mi všeč, da se letnemu dopustu reče letni, če ne traja leto dni.
Moj predlog: Podaljšajmo letni dopust. Naj traja eno celo leto!

No, tudi teh nekaj tednov se je prileglo.

Levo zgoraj: Pogled s trajekta proti Naxosu
Desno zgoraj: Cerkvica v vasici Halki na Naxosu
Levo sredina: Pogled proti Hori, Naxos
Desno sredina: Plaka, Naxos
Levo spodaj: Vasica Apirathos, Naxos
Desno spodaj: Malce plašen kopitar

Levo zgoraj: Sončni zahod pri Portari, Naxos
Desno zgoraj: Igriva muca ob polni luni na obali Santorinija
Levo sredina: Pogled iz Oie proti kalderi, Santorini
Desno sredina: Poslikan strop kupole v katedrali v Thiri, Santorini
Levo spodaj: Vasica Oia, Santorini
Desno spodaj: Morje

Modre misli 18 - True Blue No. 18

Po dolgem času je treba nekaj reči. Recimo:

Nič ne more biti tako grozno, kot dejstvo, da je koncert Vodnice odpovedan.

Odkrila sem bistvo

Gledala sem šesto epizodo viskoproračunske telenovele z naslovom Harry Potter. Res je, da se dogajanja v prvih petih niti približno ne spomnim več, a pri ogledu te, sem dojela vse skupaj.

Pozor! Spoiler! Pozor!

• Čarovnik in profesor Dumbledore iz kateregakoli filma o Harry Potterju je v bistvu čarovnik Gandalf iz filma Gospodar prstana. To sta tista dva visoka in siva starca ... no, v bistvu je eden.
• Harryjev prijatelj Ron je Frodov prijatelj Pipin. Oba sta rdečelasa, sta malo geja in bolj počasne pameti.
• Harryju profesor svetuje, naj se obrije, kar je dokaz, da je Harry hobit!
• Če sklepamo iz zgoraj navedenega, je jasno, da je Harry pravzaprav Frodo.
• Potrebujete še dodaten dokaz? V šesti epizodi Harry Potterja že nastopi en ork in številni Golumi, ki prilezejo iz vode.
• Harry Potter in Gospodar prstanov sta ena nanizanka. Nekoč se bosta združili in ustvarili popolno in najdaljšo telenovelo.

Najboljše pri tej nanizanki pa je, da posmezne epozode obeh - za zdaj še ločenih - serij trajajo toliko časa, da tudi najbolj vztrajni prežvekovalci kokic pojejo svoje kokice. In to, da epizode trajajo toliko časa, da tudi najbolj vztrajni čvekači nekje na polovici filma obupajo in nehajo blebetati. Krasn!

18 let kasneje

Že dva dni sem rahlo ganjena. Moj partner pravi, da so to gotovo hormoni. Razumem. Če se baba nerazumljivo in čudno vede, je to še najbolje pripisati hormonom. Sem za.

Vseeno pa mi je bilo nenavadno, da sem na dan proslave prečkala Trg republike, šla mimo generalke in se prav vrnila poslušat komad Lipa zelenela je. Lepo je bilo.

V avtu sem poslušala radijsko oddajo, v kateri so mlade spraševali, kaj njim osebno pomeni "neodvisnost". Ob odgovorih sem se spomnila, kaj je meni pomenila neodvisnost, kako sem si jo želela, kako sem je bila vesela in kako se mi za njo še vedno zdi vredno truditi. Še več. Hočem se truditi za neodvisnost vsak dan, ker ta ni samoumevna. Občutek, da si neodvisen, pa je čisto blizu občutku, da si svoboden.

Zvečer sem prvič res pozorno spremljala celoten prenos proslave in všeč mi je bila. Jasna simbolika, rdeča nit in simpatičen izbor izvajalcev so me zadržali pred TV ekranom. Ko je še Sabina Cvilak odpela Zrejlo je žito, sem bila pa čisto prepričana, da mi je letošnja proslava odlična. In ne vem, če je bila že kdaj med nastopajočimi večina žensk.

Na praznični dan sem na vsak način hotela skuhati malo bolj pestro kosilo. Šele z dogovorjeno kombinacijo zrezkov, pečenega mladega krompirčka in špinačo sem bila zadovoljna. Zvečer sem gledala Dnevnik, portret Franceta Bučarja in ponovitev Dnevnika z leta 1991. Malo mi je nerodno, ampak kakšni trije trenutki so me celo v teh informativnih oddajah ganili. In med drugim celo dejstvo, da ima France Bučar sina in hčer - Janeza in Meto!

In pred 18 leti?

Tisto poletje je odpadla kolonija v Poreču. In to komaj leto po tem, ko sem ugotovila, kako noro super so te kolonije. Tragično!

Poletje mi je vseeno ostalo v prijetnem spominu. Vsa mularija je dneve zabijala v Ljubljani. Vsi smo bili na dvoriščih pred bloki. Kam dlje itak nismo smeli iti. Srečevali pa smo se v zakloniščih in kleteh. Nekateri so pod pretvezo, da bomo slišali poročila, v klet prinesli še kasetarje. Seveda je bilo radijev za poročila dovolj in smo ta mladi lahko mirno poslušali kasete. Ruuuužo, moja Ružice je bil takrat hit. Sploh se nismo zavedali, kaj bi nas lahko doletelo.

18 let sem potrebovala, da sem začutila en tak prijeten patriotizem (do tega čustva sem bila vedno rezervirana - zaradi bližine nacionalizma se mi je zdel bolj škodljiv kot ne) in ponos. Seveda pa dopuščam možnost, da so krivi hormoni.

Vse najboljše!

Maček v žaklju

Baje so blogi OUT. Tako pravijo. Verjetno tisti, ki so pred dvema letoma govorili, da so blogi IN. Niti sanja se mi ne, kako to merijo. Kljub temu sem se pridružila ekipi piscev, ki pišejo o svojih izkušnjah z izdelki in s storitvami. Pravijo, da radi nakupujejo. No, jaz ne, moram kar priznati. Nakupovanje mi gre izredno na živce. Tako zelo, da se mu poskušam izogniti. Tudi po dva tedna ne grem v trgovino, tako da popolnoma izropam hladilnik in vse zaloge. Morda mi je zato ideja bloga, kjer drugi nakupujejo in preizkušajo, všeč. Iskanje je na tak način lažje, možnosti, da se z nakupom zeznem pa manj.


Tale zapis o hecnem jagodnem vinu je moj, kmalu pa sledi tudi test iRobota Roombe. Za zdaj ga še preizkušam. In žal ne gre vse gladko ...

Sklep tedna

Če človek doma nima dostopa do interneta, ima več časa za dom, družino in druženje.

Umetnost, ki razveseljuje

Preselila sem. Skoraj. Bojda je to ena od tipičnih stresnih situacij. (Prva glede na velikost stresa je ločitev, ki se ji lahko izognemio tako, da se ne poročimo. Še vedno pa nam ostane nekaj selitev.)

Kaj lahko rečem po treh letih kopičenja stvari? Stresno je, naporno je, ampak kar nekako gre. Le kakšne malenkosti ne štimajo:

• Pleskar mi je odpovedal beljenje prejšnjega stanovanja, ki mora biti v soboto zjutraj kot novo.
• Najti moram pleskarja in za njim še čistilko.
• Pol tedna čakam telekomove mojstre, da mi priklopijo telefon in internet - zdaj sem brez in to mi onemogoča plačano delo.
• Noben sosed nima odprte Wi-Fi povezave, kar je bila velika prednost prejšnje lokacije.
• Moje ročice so suhe, razpokane in ranjene od čistil, gobic, razredčil ...
• Utrujena sem od škatel, smeti in prestavljanj.
• Menjati moram banko in ko vse podpišem, bom en teden brez kartice.
• Potrebujem izpiske in ne morem do njih, ker so vsi na spletu.

Nestresno je le prestavljanje slik z ene stene na drugo in iskanje optimalne pozicije. Spomnila sem se na meni najljubša umetniška dela.

Ko sem hodila iz sobe v sobo v londonskem Tate Modern in ob pogledu na sodobna likovna dela postajala vse bolj zamorjena in utrujena, mi je dan polepšal Jeff Koons. S tema dvema medvedkoma:

Slikala sem ju s telefonom, kar se absolutno ne sme. Ne vem, zakaj. A ni umetnik vesel, če se skozi svoja dela ljudi dotakne tudi izven muzeja? In za tako reč (ali še mnoge njegove) bi zlahka našla prostor v svojem stanovanju.

Tik pred odhodom iz Tate Modern sem šla še enkrat v sobo Jeffa Koonsa, da sem si popravila celotni vtis po raznih temačnih modelih (Pollock), kakšni čudaških avstrijski body artistih (Nitch) ali pa po množici res tesnobo vzbujajočih skulpturah.

No, naj me razveseli še sedaj, ko grem zvečer iz službe domov pospravljat.

Nič od nič

Nisem ljubiteljica mehurčkov, a sem si vseeno danes privoščila piksno Coca-Cole Zero. Dobila sem jo zastonj in je ne bom zdaj proč metala, a ne. Jebiga, Gorenjka.

Med pitjem sem ugotovila, da pijem nič. V pločevinki namreč ni ničesar. Tako piše na njej. Nič beljakovin, nič ogljikovih hidratov in od teh nič sladkorjev, nič maščob in od teh nič nasičenih maščobnih kislin in nič vlaknin.

Ko sem že mislila, da se mi blede in da si le domišljam, kako nekaj pijem, sem prebrala, da pijem le vodo, ogljikov dioksid, barvilo, sladila, fosforno kislino, arome in sredstvo za uravnavanje kislosti. Pa na zdravje!

Na Pot ljubezni

Večkrat sem si že rekla, da v takem stanju raje ne bom ničesar pisarila, še najmanj pa objavljala. Ampak danes moram. Ker hočem.

Ker sem se hotela v torek (26.) ali sredo (27.) drugič sprehoditi po Poteh ljubezni v KUD-u France Prešeren. In se žal ne bom. Vam pa toplo priporočam.

Kaj rabite? Podarim!

Včasih je treba menjati. Stvari, prostore in razne reči. V mojem primeru gre za življenjski prostor. Ne, se bom se še odselila na kamboško obalo - to me še čaka. Selim se iz enega stanovanja v drugega. Ampak problem je, da moram enega izprazniti, drugo pa je že polno. Imam torej polno nekih reči, ki so še popolnoma dobre, uporabne in zato ne vem, kaj z njimi.

Tale moja Centrifugica se je že večkrat izkazala kot odlična oglasna deska, zato jo bom uporabila tudi tokrat. Če karkoli potrebujete, mi javite - v komentarje ali na mail. Ponudba velja do 30. maja, nato se lahko rečem zgodi kaj hudega, ker jih jaz ne morem obdržati.

Levo zgoraj: Cel komplet - 6 skodelic, 6 krožničkov, ena šalčka s pokrovčkom za sladkor, čajnik
Desno zgoraj: Komplet 6 ročno poslikanih skodelic in krožničkov iz žgane gline
Levo spodaj: Komplet 6 skodelic, ki jih je oblikoval Oskar Kogoj. Uradno se jim reče: Male kobaltne skodelice. - ODDANO ROKU!
Desno spodaj: 6 visokih belih skodelic.

Levo zgoraj: 3 globoki krožniki - ODDANO FAIRY!
Desno zgoraj: Komplet 6 plitvih, 4 globokih (2 smo stolkli) in 6 desertnih belih krožnikov z modrim robom. - ODDANO GLISTI!
Levo spodaj: Tefalov vok. Ročaj je snemljiv in uporaben za en kup Tefalovih posod. Moram najti. - ODDANO SILVU!
Desno spodaj: Ponev s pokrovko

Levo zgoraj: 3 večnamenske bele sklede - ODDANO FAIRY!
Desno zgoraj: Unicefova skodelica
Levo spodaj: Serija legendarnih otroških enciklopedij: Zakaj, Kaj je to, Kje je - ODDANO UROŠU!
Desno spodaj: Enciklopedija Jugoslavije - tri knjige iz leta 1987. Krasn! - ODDANO SILVU!

Levo zgoraj: novoletni okraski - barvano cvetje
Desno zgoraj: modri novoletni okraski
Levo spodaj: 10 novoletnih kugel
Desno spodaj: visoka in velika skodelica (3 dcl vsaj) - ODDANO KINKY TONETU!

Tako. Vse to podarjam in gotovo še kak lonec, ki ga za zdaj nisem navajala. AMC variante. Če poznate koga, ki bi kaj od navedenega potreboval, mu sporočite.