Ne morem ocenjevati preteklega leta. Ne morem ga z ničemer primerjati. Kot tudi nisem mogla oceniti in primerjati nobenega pred njim. Vedno je novo, vedno je noro, vedno je zanimivo! Tako mi je všeč.
Če pogledam nazaj, vidim le eno stalnico, ki je bolj kot ne naključna. Četudi novim letom ne pripisujem nobenih velikih pomenov, se mi že pet let dogaja, da se z novim letom zavestno vržem v nekaj novega. Tako pač nanese. Nove odločitve, novi projekti, nova dela, nujna sprememba razmišljanja, nove avanture ... Skočim. In kar plavam.
Jasno, vedno me je malo strah. In tudi tokrat ni nič drugače. Ampak po drugi strani me vodita adrenalin in izziv. In ta dva sta vedno močnejša od strahu. (Cybermami pravi, da imam to po fotru. Nenazadnje kaže polbratec iste znake.)
To je zdaj to. Kar je bilo, je bilo. Gremo dalje. Skočimo!
PRIPIS:
V skladu z zapisom in s svojim razmišljanjem v obče bom letos namesto "srečno novo leto" voščila vsem "SONČNO NORO LETO!" Mislim, da je tako voščilo bolj sporočilno. Poleg tega vsi vemo, da sreča nima veliko zveze s občutkom sreče.
31. december 2008
O prednovoletni Ljubljani
Ljubljana z vsemi lučkami, s štantki, z muzikami in ljudmi je čudovita.
Če bi bilo še vroče, bi bilo idealno.
Če bi bilo še vroče, bi bilo idealno.
28. december 2008
Decembrski povzetek?
Vidim, da niso le medijske hiše tiste, ki se zadnji mesec v letu ukvarjajo z letnimi pregledi, izbori, lestvicami, povzetki ... To počno tudi blogerji.
No, bojim se, da se bom morala tem decembrskim žanrskim zapisom odpovedati. Imam namreč resne težave s spominom. Že podrobnosti preteklega smučarskega tedna mi delajo težave. Je blo pa lepo!
No, bojim se, da se bom morala tem decembrskim žanrskim zapisom odpovedati. Imam namreč resne težave s spominom. Že podrobnosti preteklega smučarskega tedna mi delajo težave. Je blo pa lepo!
16. december 2008
Kakšen prašek je prejel Branko Grims?
Predlagam en hiter možganski viharček.
Časa ni veliko, saj že jutri izvemo pravilen odgovor na vprašanje:
Kakšen prah je 16. decembra po pošti prejel poslanec SDS Branko Grims?
- Mislim, da so mu poslali otroški puder za ritke.
Morda mu pošiljatelj želi namigniti, naj bo raje doma pri otrocih ali pa naj še malo prispeva k slovenski nataliteti. Bolj pa verjamem, da je otroški puder namenjen njegovi glavi. Rit pač. Z njim bi se tudi znebil leska, ki se redno pojavlja na njegovi glavi v soju studijskih reflektorjev in fotografskih flešev.
Nekaj ugibanj je že bilo:
- Had misli, da je Grims prejel koko ali hors.
- Urbana podgana je mi je že namignila svojo rešitev uganke:
"Grims je attention whore in si je pecilni prašek verjetno prinesel kar od doma."
- Izvzela tudi ne bi štaup cukra, a nekako ne vidim nobene dobre razlage za to pošiljko. Grims je vendar že sam po sebi en tak cukr. Človek ga sicer ne bi lizal, a se zdi lepljiv.
Odpiram lov na nova ugibanja in razlage!
Časa ni veliko, saj že jutri izvemo pravilen odgovor na vprašanje:
Kakšen prah je 16. decembra po pošti prejel poslanec SDS Branko Grims?
- Mislim, da so mu poslali otroški puder za ritke.
Morda mu pošiljatelj želi namigniti, naj bo raje doma pri otrocih ali pa naj še malo prispeva k slovenski nataliteti. Bolj pa verjamem, da je otroški puder namenjen njegovi glavi. Rit pač. Z njim bi se tudi znebil leska, ki se redno pojavlja na njegovi glavi v soju studijskih reflektorjev in fotografskih flešev.
Nekaj ugibanj je že bilo:
- Had misli, da je Grims prejel koko ali hors.
- Urbana podgana je mi je že namignila svojo rešitev uganke:
"Grims je attention whore in si je pecilni prašek verjetno prinesel kar od doma."
- Izvzela tudi ne bi štaup cukra, a nekako ne vidim nobene dobre razlage za to pošiljko. Grims je vendar že sam po sebi en tak cukr. Človek ga sicer ne bi lizal, a se zdi lepljiv.
Odpiram lov na nova ugibanja in razlage!
11. december 2008
Uživanje v banji
Pred dobrim mesecem sem vam namignila, da boste morda videli še kak performans s Salvadorjem v banji. In sedaj je tukaj!
Da ga niste videli že prej, ni krivo to, da Salvador ne bi želel v kopalnico, saj tam najraje zabija svoj čas. Moje kreme, parfumčki in pudri vendar tako lepo letijo s poličk, če jih le malo pobezaš. Vseeno pa sem si morala vzeti nekaj časa tudi jaz, v tole mokro zabavo vključiti še fotoaparat in nato vse skupaj zmontirati.
Da ga niste videli že prej, ni krivo to, da Salvador ne bi želel v kopalnico, saj tam najraje zabija svoj čas. Moje kreme, parfumčki in pudri vendar tako lepo letijo s poličk, če jih le malo pobezaš. Vseeno pa sem si morala vzeti nekaj časa tudi jaz, v tole mokro zabavo vključiti še fotoaparat in nato vse skupaj zmontirati.
9. december 2008
Družinski ponos, slava in velika umetnost
Pa recite, če ženska intuicija ne deluje dobro!
Ko sem iskala ime za svojega mačka, sem vedela, da potrebuje mogočno ime. Slutila sem, da bo to vpliven in pomemben maček. Ime Salvador oziroma polno ime Salvador Escobar Trocki izraža mogočnost, plemenitost, vplivnost in kar je še takih velikih reči. Ta neizmerni potencial v Salvadorju je prepoznal tudi tenkočutni umetnik. Pri tem moramo vedeti, da so umetniki vedno upodabljali pomembneže, aristokrate in obče velike ljudi. Mesto na velikem platnu je pri svojih rosnih 5-6 mesecih dobil tudi Salvador!
Akademski slikar, grafik in ilustrator Arjan Pregl je Salvadorja upodobil v tehniki olje na zares velikem platnu.
Slika ima dimenzije 250 cm x 200 cm in bo od 6. januarja 2009 razstavljena v galeriji Ganes Pratt v Ljubljani. Od takrat dalje bo Salvador tudi naprodaj. Če si ga boste lahko privoščili, bo morda celo vaš!
Seveda bom budno spremljala, kaj se dogaja z velikim umetniškim delom, in o tem obveščala tudi vas.
Ko sem iskala ime za svojega mačka, sem vedela, da potrebuje mogočno ime. Slutila sem, da bo to vpliven in pomemben maček. Ime Salvador oziroma polno ime Salvador Escobar Trocki izraža mogočnost, plemenitost, vplivnost in kar je še takih velikih reči. Ta neizmerni potencial v Salvadorju je prepoznal tudi tenkočutni umetnik. Pri tem moramo vedeti, da so umetniki vedno upodabljali pomembneže, aristokrate in obče velike ljudi. Mesto na velikem platnu je pri svojih rosnih 5-6 mesecih dobil tudi Salvador!
Akademski slikar, grafik in ilustrator Arjan Pregl je Salvadorja upodobil v tehniki olje na zares velikem platnu.
Slika ima dimenzije 250 cm x 200 cm in bo od 6. januarja 2009 razstavljena v galeriji Ganes Pratt v Ljubljani. Od takrat dalje bo Salvador tudi naprodaj. Če si ga boste lahko privoščili, bo morda celo vaš!
Seveda bom budno spremljala, kaj se dogaja z velikim umetniškim delom, in o tem obveščala tudi vas.
2. december 2008
Kaj bi si Angelca Likovič mislila o Kmetiji?
UVOD
Prve sezone oddaje Kmetija nisem gledala, zato je žal ne morem primerjati z ničemer. TV šov sem začela spremljati šele, ko je izpadlo pol tekmovalcev, a mislim, da je bilo to dovolj za ustvarjanje mnenje.
Motiv za pisanje o kmetiji pa mi je dala Angelca Likovič. Z gospo sem namreč opravila intervju za slovenski Playboy (junij 2007) in takrat me je gospa popolnoma prevzela s svojo energijo, strastjo in moralnostjo. V intervjuju sva namreč obdelali vse - šolstvo, medije, družino, starše, Janšo, Urško, vse. Celoten intervju pa so zaznamovale "prave vrednote". Ker so njena stališča trda, stroga in ostra, bom prav skozi njen pogled poskušala najti oceno Kmetije.
METODOLOGIJA IN CILJI
Prvi kriterij pri oceni TV šova so subjektivne izkušnje gledalke (mene) - gre torej za opazovanje z udeležbo, ki bo poskušalo dati celosten vtis.
Drugi in skorajda najpomembnejši kriterij pa je gospa Angelca Likovič. V intervjuju je namreč gospa med drugim na veliko kritizirala resničnostne šove, zato je prav, da pogledamo, kako je produkcijska hiša nadgradila žanrsko oddajo od takrat. Seveda bomo pri tem upoštevali takratne kritike gospe Angelce.
ANALIZA
"Poglejte, kakšne so te oddaje na televiziji, kjer morajo gledalci samo pritiskati in telefonirati. Vse oddaje so take. Samo telefonarjenje in kdo bo zmagal."
Glasovanj tokrat ni. Boj za naklonjenost poteka le med udeleženci tekmovanja. Gledalci lahko še vedno kličejo in nekaj ugibajo, a ne soodločajo o usodi tekmovalcev. O tem odločajo tekmovalci po že znanih pravilih. V prvi vrsti jih vodijo čustva, nato pa boj.
Čustva so močna, a mislim, da imajo pri tem glavno zaslugo ustvarjalci oddaje - producenti, selektorji tekmovalcev, režiserji in montažerji. Vsa čast!
Tedenski boji, ki potekajo v areni, pa pokažejo, iz kakšnega testa so v resnici tekmovalci. Tri načini boja, ki naj bi bili enakovredni, so vse prej kot to.
- Spretnost je zoprn način boja, pri kateri je tista žaga videti hudo nevarna in štorasta. Razumem, da se tega boja lotijo le taktizerji s skromno kilažo.
- Moč je najpopularnejša kategorija. Že sam izbor tega načina bojevanja naj bi dokazoval, da si upaš, da si dober in da imaš jajca. To velja tudi za dekleta.
- Znanje je le za "pičkice", za reve, za poražence. Tekmovanja v znanju ne izbere nihče! Raje si lomijo prste, trgajo kolenske vezi in se potijo kot Pahor, a v znanju se ne bodo merili.
"Največja vrednota je zame odnos do dela. Premalo poudarjamo, da je treba v življenju delati."
Na Kmetiji je delo zelo poudarjeno. Skrb za kmetijo, skrb za živali, prenašanje vode, kurjenje na drva, košnja, vrt, tesanje, molža, striženje ovac, česanje volne, oranje njive ... Še več. To poudarjanje dela in predstavljanje nekaterih del je skoraj že izobraževalno.
Ko smo ravno pri vrednotah, velja omeniti moralne dileme, ki jih režija nastavlja tekmovalcem. Ves čas so na preizkušnji skupni in lastni interesi. In te dileme res lepo popestrijo in zakomplicirajo dogajanje.
"Druga zelo pomembna vrednota je odnos do sočloveka. ... Preveč je grebatorstva. Odnos do sočloveka je sodelovanje, prijateljstvo, ljubezen, spoštovanje ..."
Kmetija je tekma in denar je še vedno končna nagrada, a vseeno je tekmovanja manj kot v prejšnjih resničnostnih šovih. Naloge so težke, zato so tekmovalci pazili, da so na kmetiji ostali dobri delavci.
Nasilje - psihično in fizično - je kaznovano z diskvalifikacijo. Dva tekmovalca sta zaradi tega prekrška letela domov. No, najprej sta 2 ali 3 dni izvajala nasilje in se jima to ni zdelo v nobenem pogledu sporno. Ob diskvalifikaciji sta zato le telečje gledala. Ljubko.
"Tale Big Brother, a ne ... Poslušajte, to je zame katastrofa! Tam so čisto brez dela. Naj bi jih dali na kmetijo, in naj delajo in se tam dokazujejo. Ne da jim prinašajo hrano, oni pa so brez dela in se kregajo ... A je to smisel življenja?"
Ne, resničnostni TV šov gotovo ni smisel življenja, čeprav se nekaterim zdi, da je. A bolj je zanimivo, da so ustvarjalci Kmetije zgornji nasvet naše največje varuhinje pravih vrednot v celoti upoštevali. Tekmovalci delajo in se tam dokazujejo. In hrana? Moko si zmeljejo, kruh si spečejo, zelenjavo pridelajo, mleko namolzejo, sir naredijo iz mleka, jajčka poberejo iz kurnika, purane in pujse zakoljejo ...
Še vedno se kregajo, a to je v ljudeh samih in delno tudi v konceptu oddaje. Konflikti pač nakazujejo statuse. Od tod vzniknejo tudi odnosi in čustva, ki postajajo z novimi spori še bolj intenzivna. Zavezniki postanejo najboljši prijatelji, nasprotniki največji sovražniki. Gledanost je zagotovljena.
ZAKLJUČEK
Kmetiji ne manjka ničesar. (No, morda kakšna nežna ljubezenska zgodba - brez spolnosti, kakopak.) Ves čas nas drži v suspenzu in če se gledalcu zazdi, da mu je jasno, kako se bo kakšen teden razpletel, režija poskrbi za novo presenečenje. Zadeva je res dobro narejena. In če k temu dodamo še zgleden PR, ki si ga največja komercialna TV lahko privošči, je kombinacija res zmagovalna in pusti za seboj vse NLP-je, piramide, strasti in kar je še te čudaške in (ne)zabavne nacionalkine produkcije.
Največji dosežek pa vidim v tem, da je komercialna televizija v eni oddaji združila zabavo za vse starosti in pri tem povsem upoštevala še načela največje slovenske vzgojiteljice otrok, staršev, šol in medijev Angelce Likovič.
"Jaz sem silno proti temu, da je vse enousmerjeno. Raznolikost daje bogastvo! Tam, kjer vsi enako mislijo, ni napredka!" je povedala Angelca Likovič v prvem odgovoru, ko sem jo vprašala, kako to, da je pristala na intervju za Playboy. In to naj bo tudi zaključna misel, ako se z menoj ne strinjate.
Prve sezone oddaje Kmetija nisem gledala, zato je žal ne morem primerjati z ničemer. TV šov sem začela spremljati šele, ko je izpadlo pol tekmovalcev, a mislim, da je bilo to dovolj za ustvarjanje mnenje.
Motiv za pisanje o kmetiji pa mi je dala Angelca Likovič. Z gospo sem namreč opravila intervju za slovenski Playboy (junij 2007) in takrat me je gospa popolnoma prevzela s svojo energijo, strastjo in moralnostjo. V intervjuju sva namreč obdelali vse - šolstvo, medije, družino, starše, Janšo, Urško, vse. Celoten intervju pa so zaznamovale "prave vrednote". Ker so njena stališča trda, stroga in ostra, bom prav skozi njen pogled poskušala najti oceno Kmetije.
METODOLOGIJA IN CILJI
Prvi kriterij pri oceni TV šova so subjektivne izkušnje gledalke (mene) - gre torej za opazovanje z udeležbo, ki bo poskušalo dati celosten vtis.
Drugi in skorajda najpomembnejši kriterij pa je gospa Angelca Likovič. V intervjuju je namreč gospa med drugim na veliko kritizirala resničnostne šove, zato je prav, da pogledamo, kako je produkcijska hiša nadgradila žanrsko oddajo od takrat. Seveda bomo pri tem upoštevali takratne kritike gospe Angelce.
ANALIZA
"Poglejte, kakšne so te oddaje na televiziji, kjer morajo gledalci samo pritiskati in telefonirati. Vse oddaje so take. Samo telefonarjenje in kdo bo zmagal."
Glasovanj tokrat ni. Boj za naklonjenost poteka le med udeleženci tekmovanja. Gledalci lahko še vedno kličejo in nekaj ugibajo, a ne soodločajo o usodi tekmovalcev. O tem odločajo tekmovalci po že znanih pravilih. V prvi vrsti jih vodijo čustva, nato pa boj.Čustva so močna, a mislim, da imajo pri tem glavno zaslugo ustvarjalci oddaje - producenti, selektorji tekmovalcev, režiserji in montažerji. Vsa čast!
Tedenski boji, ki potekajo v areni, pa pokažejo, iz kakšnega testa so v resnici tekmovalci. Tri načini boja, ki naj bi bili enakovredni, so vse prej kot to.
- Spretnost je zoprn način boja, pri kateri je tista žaga videti hudo nevarna in štorasta. Razumem, da se tega boja lotijo le taktizerji s skromno kilažo.
- Moč je najpopularnejša kategorija. Že sam izbor tega načina bojevanja naj bi dokazoval, da si upaš, da si dober in da imaš jajca. To velja tudi za dekleta.
- Znanje je le za "pičkice", za reve, za poražence. Tekmovanja v znanju ne izbere nihče! Raje si lomijo prste, trgajo kolenske vezi in se potijo kot Pahor, a v znanju se ne bodo merili.
"Največja vrednota je zame odnos do dela. Premalo poudarjamo, da je treba v življenju delati."
Na Kmetiji je delo zelo poudarjeno. Skrb za kmetijo, skrb za živali, prenašanje vode, kurjenje na drva, košnja, vrt, tesanje, molža, striženje ovac, česanje volne, oranje njive ... Še več. To poudarjanje dela in predstavljanje nekaterih del je skoraj že izobraževalno.Ko smo ravno pri vrednotah, velja omeniti moralne dileme, ki jih režija nastavlja tekmovalcem. Ves čas so na preizkušnji skupni in lastni interesi. In te dileme res lepo popestrijo in zakomplicirajo dogajanje.
"Druga zelo pomembna vrednota je odnos do sočloveka. ... Preveč je grebatorstva. Odnos do sočloveka je sodelovanje, prijateljstvo, ljubezen, spoštovanje ..."
Kmetija je tekma in denar je še vedno končna nagrada, a vseeno je tekmovanja manj kot v prejšnjih resničnostnih šovih. Naloge so težke, zato so tekmovalci pazili, da so na kmetiji ostali dobri delavci. Nasilje - psihično in fizično - je kaznovano z diskvalifikacijo. Dva tekmovalca sta zaradi tega prekrška letela domov. No, najprej sta 2 ali 3 dni izvajala nasilje in se jima to ni zdelo v nobenem pogledu sporno. Ob diskvalifikaciji sta zato le telečje gledala. Ljubko.
"Tale Big Brother, a ne ... Poslušajte, to je zame katastrofa! Tam so čisto brez dela. Naj bi jih dali na kmetijo, in naj delajo in se tam dokazujejo. Ne da jim prinašajo hrano, oni pa so brez dela in se kregajo ... A je to smisel življenja?"
Ne, resničnostni TV šov gotovo ni smisel življenja, čeprav se nekaterim zdi, da je. A bolj je zanimivo, da so ustvarjalci Kmetije zgornji nasvet naše največje varuhinje pravih vrednot v celoti upoštevali. Tekmovalci delajo in se tam dokazujejo. In hrana? Moko si zmeljejo, kruh si spečejo, zelenjavo pridelajo, mleko namolzejo, sir naredijo iz mleka, jajčka poberejo iz kurnika, purane in pujse zakoljejo ...Še vedno se kregajo, a to je v ljudeh samih in delno tudi v konceptu oddaje. Konflikti pač nakazujejo statuse. Od tod vzniknejo tudi odnosi in čustva, ki postajajo z novimi spori še bolj intenzivna. Zavezniki postanejo najboljši prijatelji, nasprotniki največji sovražniki. Gledanost je zagotovljena.
ZAKLJUČEK
Kmetiji ne manjka ničesar. (No, morda kakšna nežna ljubezenska zgodba - brez spolnosti, kakopak.) Ves čas nas drži v suspenzu in če se gledalcu zazdi, da mu je jasno, kako se bo kakšen teden razpletel, režija poskrbi za novo presenečenje. Zadeva je res dobro narejena. In če k temu dodamo še zgleden PR, ki si ga največja komercialna TV lahko privošči, je kombinacija res zmagovalna in pusti za seboj vse NLP-je, piramide, strasti in kar je še te čudaške in (ne)zabavne nacionalkine produkcije.
Največji dosežek pa vidim v tem, da je komercialna televizija v eni oddaji združila zabavo za vse starosti in pri tem povsem upoštevala še načela največje slovenske vzgojiteljice otrok, staršev, šol in medijev Angelce Likovič.
"Jaz sem silno proti temu, da je vse enousmerjeno. Raznolikost daje bogastvo! Tam, kjer vsi enako mislijo, ni napredka!" je povedala Angelca Likovič v prvem odgovoru, ko sem jo vprašala, kako to, da je pristala na intervju za Playboy. In to naj bo tudi zaključna misel, ako se z menoj ne strinjate.
Naročite se na:
Objave (Atom)
Objave
