Zaključki poučnega vikenda

Sama nisem bila sposobna potegniti črte in povedati zaključka tega očitno predolgega vikenda. Morala sem priti v službo, kjer je že nekajkrat omenjena sodelavka Tea jasno povzela:

Potrebna je prevzgoja.
Iztrebljanje ne bi imelo smisla, ker bi bil potem dolgčas.
Samo socializirat' jih je treba!

Dopuščava majhno možnost, da je krivo vreme, vendar si ne delava prevelikih utvar.

Sezonska zelenjava

Slika 1: Paradižnikova omaka za ozimnico, narejena iz ene vreče genetsko modificiranih škodljivčevih paradižnikov.
Paradajze vržeš v krop, olupiš, jim iztrgaš drobovje, jih zmelješ in vreš nekaj ur. Začimbe po okusu (veliko sveže bazilike, timijan, sol, poper in sicilijanska mešanica). Vrelo mezgo naliješ v prevrete kozarce, ki jih zaprte obrneš na glavo.

Slika 2: Filana bučka za večerjo.
Bučka je pridelana po bio-metodi vrtičkarske babice, nafilana pa z mojim navdihom.

Čas: povzetek četrtkovega popoldneva, ki je trajal od 17.30 do 23.00.
Avtorici: Tea in Tamara

Greva na morje!

Vprašanje, ki lahko poviša krvni tlak: "Kam greš za vikend?"

Po naporni noči me v soboto dopoldan zbudi Tein SMS:
"A se zmenive kaj?"
"No, pa se dejva."
Tea mi podari še pol ure in spije kavo, ki je jaz ne potrebujem.
"Sajeta ali Rabac? Meni je vseeno. Samo pejva nekam. Ti povej."
"Sajeta, ker je v Sloveniji in jaz ne najdem prometne in vozniške."

Vremenska napoved kaže zvečer pooblačitve. Informatorji podajo izjavo, da na Sajeti ni nekega blaznega žura. Med gorami in drevjem bo zvečer mraz. V napačno pospravljeni taški najdem manjkajoče dokumente.
"Kaj pa če bi šli raje na morje - tam ne bo dežja?"
"Ja, to bo bolje."
"A pa se nama sploh da plesat celo noč?"
"Ne, sploh ne. A greva v en najbližji kamp ležat na sončka in brat."
"Ja, na 2 dni morja."
"Ja, zakon. Jaz točno vem kam. Spij kavo, kaj pojej, te pridem iskat."

Kako sta dve bejbi kul?
Do 14h odpravim vse moteče faktorje, spakiram in poberem Teo. Na izi. Čez dobro urco bova itak na morju. Saj nihče ne gre ob tej uri na morje! Ljudje vstanejo ob šestih in krenejo, da si rezervirajo prostorček na plaži. Carici bova na prazni cesti. Na Petrolu Teo navdušim nad trikotnimi sendviči in si poleg malice nabaviva še literaturo. Ja, na plaži bova brali Sobotno prilogo in hrvaški Cosmo. Midve sva super, ker res misliva na VSE. Šibava ...

... do Kopra. Ups, kolona. Planet vztraja in naju prepričuje, da so čakalne dobe za prestop meje krajše. Krajše kot 5 ur morda? Le še 4 ure se čaka? So to hoteli reči?

Kaj delata dve bejbi med potjo na morje in se imata fino?
Malica. Zalivanje z vodami in Red Bullom. Opazovanje tipov, ki so simpatični, dokler jih med sedmim prehitevanjem ne vidiš vrtati po nosu. Dolce. Preobuvanje. Noge čez okno. Deca lula ob cesti. Mahanje naproti vozečim avtomobilom. Sprehod okoli Cliota. Foto session. Klicanje za bedastoče dežurno nosečnico. Smejanje do solz. Proučevanja zemljevida, ker narisan odcep za Korte ne obstaja. Spodbujanje domišljije. Kolone lahko res dobro zadanejo. Eni gredo zato raje peš na morje. Uganka: kam izginejo avtomobili, ko se po pol ure stanja na mestu kar na lepem zapeljemo 25 metrov? Deadbrainstorming na temo "Slovenija poživlja!" in "Ločevanje odpadkov". Snovanje raznih kampanj za leto 2006 in novih poslovnih idej za skupni biznis.




Koper - Dragonja: kolona; 23 km; 3 h 30 min; odlična zabava in Slovenija definitivno poživlja.

Skoraj zmaga.
Kako dve bejbi najdeta avtokamp, ki ni na zemljevidu, ampak ena je bila tam v mladih letih?
Dragonja - Umag: ni ga, ker sva šli po napačni cesti.
Umag - Savudrija: fak, ni ga in skoraj sva spet na meji, ker sva šli verjetno kje narobe.
Savudrija - Umag: halo, po tej cesti sva šli prvič, ampak takrat se nama je prikazala še Marija na Krasu, ki se tokrat ni. To je zihr narobe, pa še morja ni.
"Dejva vprašat."
Aha, kamp je še naprej od Umaga, proti Novigradu. Zanimiva in vsekakor koristna informacija.

U, tole bo pa zmaga, končno.
Kako se dve bejbi vselita v kamp?
Parkiram pred rampo. Receptor vpraša, če zna moj avto frčati. Kaj pa šotor zna frčati? ... WTF ...? Ne štekam modela, ampak ne, moje stvari ne frčijo. "No, potem bo pa težko, ker je kamp poln." Spontano se vklopijo ultra prijaznost, proseči pogledi, stokanje, še vedno dobra volja in argumenti, da ne potrebujeva veliko prostora in da avto lahko celo zunaj pustiva. Stari nama nameni najbolj gnil čošak poleg nemške dece, ki rada oponaša sireno in veliko laufa. Hop v kopalke in šprint k vodi. Cilj. Zmaga. Ob 20. uri v soboto zaplavava. MORJE!!! Oh, divota ...
V štacuni nabaviva stylish črtaste ležalke, ker nimava niti spodobnih armafleksov. Najdeva alternativen boljši prostorček in se utaboriva z vsemi dekicami. Napadejo naju Nemci, ker sva na njihovi parceli. Zaradi najine super duper camping opreme šotor preprosto primeva in prestaviva drugam. Ko jih jebe švabe. Tam je itak mravljišče in listje pada na šotor.

Kako dve bejbi zažurata v najbolj mirnem kampu?
Tuš. Make-up. Večerja s koncertom. Sprehod. Stacioniranje na ravno prav odročni skali na obali, kjer pritegneva pozornost mladih fantov. Druženje z mladcem, ki mu popestriva večer in nama v temi dodeli 18 in 19 let. Jaz sem verjetno starejša kot 18, ker vozim. Redar zahteva ponoči v kampu tišino, midve pa se ne moreva nehati režati in naju zvija od smeha. Foto session na otroških igralih. Stokrat loputniti z vrati sredi noči, ker so vse cunje, torbice, tangice, brisače in kopalke pomešane. Vsakič salve smeha. Naslednjič bova dali Gorazdu izdelati zemljevid, da bova sploh lahko kaj našli v Cliotu. Še dobro, da nimam wohnwagena, ker tam pa res ne bi nič našli. Foto session v šotoru in flešerski stroboskop. Moja strokovnost za neverbalno komunikacijo preseže vse meje, ko zaradi kašlja iz sosednje prikolice zaznam, da "se sosed že pritožuje". Utrujeni od režanja zaspiva (jaz celo sredi pisanja SMS-a).

2. dan morja:
Sveže jutro. Modrina šotora. Zunaj po malem dežuje. Zajtrk: Linolada, biga, speštani mini rogljički, jogurt in gosti sokec. Tei ne dajo kave. Evo, zdaj pa pride na vrsto izležavanje. V modrini šotora kakopak, ker zunaj piha in pada. Do enajstih prebereva časopis, vmes zakinkava, zbudi pa naju nevihta. V najkrajšem možnem času pospraviva bazni tabor in zapustiva kamp. Ja, naju ne bo treba reševati, ker zmoreva sami boga in pol. Peljeva se do Umaga, potem pa se začne nova kolona. Jeva pistacije, zabavava Italijane, bereva časopis, pizdiva zaradi samomorilskih Humarjevih teženj, ki jih plačujemo Mobitelovi naročniki, razmišljava, kako se ti lahko zgodi, da imaš osem otrok, in poslušava motovunski pevski zbor.

Umag - Dragonja: kolona; 2 h; Hrvaška ne poživlja tako kot Slovenija, ker imajo dež in se ne more človek niti sprehajati okoli avta. Pa še veliko prej te lulat, če je povsod neka voda. No, ampak če gremo na morje, moramo pričakovati tudi vodo, kenede.

Zaključek:
- Zabaven vikend
- Neprespanost
- Jaz sem uspela preživeti, kar sploh ni samoumevno. Le en spodrs v japonkah na skali in en spotik sredi noči čez kabel od štroma.
- Samskim bejbam je res najhuje in res so uboge revice ... (not!)

Dodatek:

Jadranska kača = kača, ki prebiva v Jadranskem morju, ampak je še niso odkrili. Tea že sedaj ve, da je tam. Najraje ima malo globjo vodo.

Volek = načeloma mali polžek, ki se ga natakne na trnek za ribe. Tei se zdi to ena grozna in nevarna morska zver, ki ji hoče nekaj hudega.

Moji princi

so škodljivci.

To je pogoj in pravilo. En tak moj aksiom očitno.

Alternativni kravatar?

V petek najljubša in še zadnja vodja projektov pošlje jasen brief. Deadline je torek. Med vikendom nepričakovano uleti kvalitetno žuranje in posledično tudi regeneracija. V ponedeljek moraš dobiti tisto idejo in ti celo uspe. Vodja skomunicira in nam pridobi še en dodaten dan. Šefica pomaga in v torek oblikovalec nariše kar mora. V sredo zjutraj pa mora tekstopiska naročniku obrazložiti idejo in ga prepričati. Ups.

"OK, a morm karkol druzga vedet, predn se soočm s ta glavnim?"
Ja, bodi zrihtana. On je tak snob. Star je 3X. Najljubši avto mu je YWX. Full je dober retorik. Ni tipičen mlad juppie, ki bi jih zajebavala na faksu. Tak pomembnež je, pa kravatar. Imej štikle.
"vat da fak???"

Zdrava jutranja trema pred prvim sestankom. Vodja projekta že obvladuje sceno in pomaga. Tip vstopi. Tebi je znan. Tip govori. Glas ti je znan. Tip se pogovarja. Obvlada Chejeve grafite na Kubanskih skladiščih in razmišlja široko. Tip je odločen in ima dober nastop. Tebi je simpatičen. Prepričajo ga argumenti in drugačnost. Zakaj ti je je tako zelo znan?
Vprašanje, ki te žre do večera. Od kod ti je znan?
Google in en telefonski klic za preverjanje informacij ...

Valda, tip ima tudi drugo plat. Nekoč alternativec, hud špikec, gimnazijka in bodoča tekstopiska je plačevala vstopnice, da ga je lahko gledala nastopati, enkrat pa sta bila celo hkrati na trnovskem odru.
Naslednjič tekstopiska gotovo ne bo v štiklih, če se ne bo počutila tako.

Jezim vas ...

... ampak vseeno berete mojo Centrifugo. Brišem komentarje, ki mi niso všeč, ampak jih vseeno pišete. To je pravzaprav največji kompliment, ki mi ga lahko namenite. Tako da se zahvaljujem za pozornost. Mi kar paše, priznam.

Centrifugo sem začela pisati zaradi drugih, zdaj pa jo pišem predvsem zaradi sebe. Še vseeno pa VEDNO mislim tudi na vas, da ne bo pomote. Nekje vmes je Centrifuga postala blazno priljubljena, kar dokazujejo moje statistike in pogostost klikov iz si.blogs. (No, res je, da tudi veliko pišem. Hej, ampak lahko bi veliko govorila, kar itak počnem, in potem bi šele najebali :)) Tudi to je fino, saj vem, da je obisk tak izključno zaradi besedil, saj golih fotk pač ne objavljam.

Še vedno pa velja nekaj, kar ste pozabili, čeprav sem o tem že parkrat pisala. Imam popoln uredniški nadzor in smernic urednikovanja mi ni potrebno zagovarjati. Če vas zanima več o tem, sem o teh rečeh pisala tukaj (statistika je danes popolnoma drugačna).

Hvala za razumevanje.

Če vas jezim, vedite, da mi je to všeč in da sem tudi jaz vam taka všeč. Ker taka sem!
Pa prijetno branje še naprej. ;)

Skrivnostni princ

Tudi če to ni, mi je všeč suspenz in občutek napetosti, ki mi ga vzbuja. To nekako pričakujem od princa. Med drugim tudi to, ja.
Zjutraj je poslal ljubko sporočilo, v katerem me nagovarja s princesko. Odgovorila sem mu v slogu ujete in žalostne princeske. Te so mi bile od nekdaj kar simpatične. Sploh, če so pletle dolge kite in jih potem metale iz stolpov, da je junak lahko priplezal do njih. V novem sporočilu me tolaži, da kmalu pride in prinese leka. To naj bi me rešilo.
Sladko čakanje ...

Blogonton intermezzo

David Vidmar je prijazen fant, ki iz čistega veselja dela največ za skupno slovensko blogovje. Ogromno ljudi dostopa do najljubših blogov prav prek njegovih spiskov, ki jih redno updata. Pravično je in spodobi se, da ga pisci polinkamo, (če ga še nismo,) tako kot je on nas.


Navodila za vnos nalepkice si.blogs najdete na tej povezavi. In zadeva ni tako strašna, da bi lahko pokvarila vaš dizajn.

Nosečnice

Že od nekdaj mi grejo nosečnice malo na živce. Ne vem, kako naj se obnašam do njih. Eni se jih blazno razveselijo in jih potem božajo po trebuhu. No, to mi je (milo rečeno) čudno. Poleg tega nosečnice prevzamejo popolnoma drugačen življenjski stil, kot so ga imele prej, in je zatorej še toliko manj skupnih točk. In o čem se pogovarjaš z nosečnico? Ah, to je preprosto, ker tema je itak vedno ista: dojenčki, zdravje nosečnic, priprave na otročka, imena, potem pa se že počasi konča nabor "zanimivih" tem. Povrhu vsega pa se mi zdijo pretirano osladne in srečne. Skratka; ob nosečnicah sem navadno čisto izgubljena.

S Katro pa je drugače. Ja, saj pride v paketu tudi zgoraj našteto, ampak ima še dodatne simpatične featurese. Prvič sem dojela bizarnost njenega stanja, ko sva šli z Dynamiteo k njej domov na obisk in je zarodek zahteval pozornost zase in nam ni dal miru. Dve, ki nama koncept nosečnosti ni čisto jasen, sva ležali in buljili v Katrin trebuh. In ko se je premaknil, je bila to dejansko scena iz Aliena. Prisežem, Katra je takrat v mojih očeh postala Ripley - dobesedno junakinja.
Zdaj spremljamo njeno visoko nosečnost in s punco sočustvujem, hkrati pa mi je jako zanimiva. Interne sestanke imamo v knjižnjici, ker je tam jabooz, v katerem lahko Katra skoraj leži, v kuhinjo pa je nemogoče priti mimo nje. Ko hodi, izgleda še najbolj podobna pingvinu. Ne vem čisto dobro, ali bi jo bilo najbolje podpreti, da bi se lažje kotalila po ulici, ali me bo po nesreči usekala z dolgimi mahajočimi rokami, če se ji preveč približam.

Da je punca res nekaj posebnega, dokazuje dejstvo, da se je pred kratkim lotila prenove stanovanja. Trenutno je brezdomka in začasno biva nekje drugje, po telefonu pa koordinira mojstre, ki jim je zmanjkalo ploščic za tla, in napizdeva optike, ki ji zlepa ne popravijo očal. In presenetljivo - sploh ni živčna, ampak je prav uspešna vodja domačih in službenih projektov.
Poleg tega pa priznam, da se mi izgleda bistveno bolj hot kot povprečna, dolgočasna in v nulo napedenana bejba, ki je všeč tipičnim moškim predstavnikom.
Vsa čast.

(Od včeraj zvečer mislim na Katro, ker sem se dejansko ustrašila za njeno zdravje. Vsega so krivi neki glupi paranoični pogovori in moje šraufanje v trebuhu. In sem cviknila, da je bilo z mojo solato nekaj narobe. In Katra jo je jedla. In še tiste grozne štorije. Na srečo sem se zadržala in je nisem klicala ob dveh zjutraj. Danes sem jo preverila in vse je OK.)

Družba vs. služba

Dragoceni so trenutki, ko je služba družba in družba služba.
(Sam to sm hotla povedat.
Hvala za pozornost in lep pozdrav.)

EPP

- Najboljši žur v Istri: Monvi v Rovinju
- Dekleta veste, kaj se zgodi stopalom po celonočnem plesanju v štiklih. Čisto nasilje. S Scholl Party Feet bo konec brutalnosti na bazinice sprednjega dela stopala. Zadeva deluje. Gelaste blazinice lahko umivate, ponovno prilepite in prestavljate v različne čevlje. Party Feet - Simply must have!
- Zanesljiv prevoz z apartmajem in garderobno omaro, ki je kos tudi zahtevni vožnji po kamenju, kadar Hrvati razkopljejo stranske ceste, ko ste vi falili glavno: Clio Renault 1.4 RT zmore vse
- Najboljše malice na poti: HIP HOP Sendvič Šunka in sir (dvojno polnjenje)
- Edina dobra voda: Za life z okusom jabolka

DODATEK, ki sem ga malo pozabila, pa me je naj spomnila Elena:
2. oglasni blok

Sony Ericsson Z1010 prenese vsaj 10 SMS-ov in 20-minutne nočne blodnje iz druge države, ko je baterija že skoraj prazna.

More chemical substance

2. del

Občudujem Davorjeve recenzije in res bi bila rada kar se da racionalna in podala jasno in objektivno oceno. Toda vse v mojem dojemanju koncerta angleškega DJ dvojca The Chemical Brothers je tako neracionalno, da ne morem o tem pisati brez posebnega odnosa, ki je verjetno še najbolj značilen za fenice. Verjetno zato, ker to sem.

Tisti hip, ko sta Tom Rowlands in Ed Simons zasula 50.000 do 70.000 ljudi s svojimi beati, je prenehal svetiti kičast napis ISLE OF MTV in tudi rdeče-beli lunapark konjički so izgubili vso pozornost. Nič rajcanja, kar takoj sta Chemical Brothers vse pozvala s Hey Boy Hey Girl. Piazzo dell' Unitá d'Italia so objele projekcije in glavni tržaški trg je zaplesal. Playliste si niti slučajno nisem zapomnila, lahko pa povem, da sta spuščala, miksala in manipulirala predvsem komade iz treh albumov: Dig Your Own Hole (1997), Surrender (1999) in Push The Button (2005). Izpustila nista niti parih komadov iz prvega albuma Exit Planet Dust (1995), kar je očiten dokaz brezčasnosti kemičnih beatov. Seveda je bilo največ galame ob zadnjem hitiču Galvanize, mene pa sta presenetila z dvema še neslišanima izdelkoma. Na oder sta se ob vzklikih razgretih in zagretih navijačev vrnila dvakrat, kar je bilo nad pričakovanji.
Sicer pa; zvok - prva liga, projekcije - krasne, splošen vtis - uau! Hočem še.

Če mi bo Ivl ali pa kak drug programer, ki ni na morju, pomagal spisati HTML kodico za ogled amaterskega posnetka delčka koncerta, boste lahko videli, da ne pretiravam, ker je bilo RES HUDO.

Kri-za: MTV

1. del

Čutim željo, da butnem na blog par utrinkov.

- Zdaj vem, zakaj ne gledam MTV-ja.
Ja, eden od razlogov je, da ga nimam. Ampak tudi razvlečen dolgočasen program je zelo dober razlog.
- O MTV zabavah, festivalih, koncertih, prenosih:
Vedno me je zanimalo, kaj gledajo ljudje na prizorišču, medtem ko mi doma gledamo oglase, napovedi, intervjuje, spote, napovedi, kratke dokumentarce o bandu, oglase in napovedi. Zdaj vem. Isto! Na srečo se je s Snoop Doggom vse uredilo in tempo se je popravil.



- Rejverji so najbolj kultivirani partyzani, rockerji pa po nepoznavanju clubbing bontona skoraj dosegajo metalce in pankse.
- Tržačani se se mi malo zamerili zaradi unikatne oskrbe s pivom. V STEKLENICAH, lepo prosim! In to počnejo z velikimi vozički, ki pod seboj drobijo že izpraznjene steklenice.
- Veselim (beri: pijanim) partyzanom se zdi po finem dogodku blazno fino brcati črepinje. Je res tak lušten zvok. In flašo je tako lepo zabrisati ob tla.


- Kakšna je verjetnost, da leteča črepinja najde košček moje nezakrite noge?
Očitno zelo velika.

(Sem izkušena body-artistka. Če ne verjamete, se pridružite izbrani publiki in prisostvujte body-art performansem na obali.)

Respect to Maddox

Evo, človek, ki že leta piše članke, se posmehuje vsem in vsemu in ga ljudje še vedno radi berejo, se je lotil naših skupnih in popularnih tem. Čeprav je njegovo mnenje tipično "kontra", mi je brutalno zabaven. Je pa temeljit in simpatično črn.
If these words were people, I would embrace their genocide.

Trieste popizditis

Hočete it v Trst? Še niste bili z avtom v Trstu, ampak vam vsa vaša ženska intuicija, ki ima navadno kar prav, pravi, da bo hudičevo zajebano?

Preprosto, saj imate internet in tam je vse, kar je lahko pomembno ali nepomembno. Ni hudič, da ne bo osnovnih informacij, kot so na primer zemljevid parkirišč, cenik parkiranja in razlaga kakšnih posebnosti. Jah, smola. Ničesar od tega ni.

Ampak glede na to, da bo dogodek res velik in da se o tem veliko govori, bo občina Trst gotovo lansirala kakšno opozorilo obiskovalcem. Burek. Ni nobenega opozorila niti za lokalce, niti za obiskovalce.
Sliši se pa veliko: "Ja, center bo čisto zaprt. Z avtom se ne bo dalo blizu. Pričakujejo okrog 70.000 ljudi. Dovolj zgodaj bo treba na pot ..." in podobno.
In si rečete: "Klinc, dajmo si vsaj kak zemljevid natisnit in prebrat spletno mesto Trsta, ki je namenjeno turistom. Morda bo pa tam kaj pisalo - to upate, glede na veliko število pričakovanih obiskovalcev. Ne, spet nič! Novic sploh ni.

Dragi bralci, predstavljam vam Trst!
Oooo, italijanski jezik. No, pa saj je gumbek tudi za angleški jezik. "Super, vsaj nekaj", si mislite - to vendar razumete brez težav. Vsebine so sicer skromne in bolj ali manj neuporabne, toda imate pa fancy iskalnik, kjer lahko najdete celo sporočilo za javnost o vašem tako dolgo pričakovanem dogodku.
V italijanskem jeziku, seveda!

Music: response

Hey Boy Hey Girl - superstars DJ's - here we go.
Po intenzivnem enournem poslušanju najljubše radijske postaje v zadnjem času - dunajske FM4, sem še bolj napaljena na The Chemical Brothers. Pravi Galaxy Bounce. V nocojšnji oddaji Spielzimmer so spustili koncertni posnetek iz 7. maja 2005. Chemical Beats tudi v domači sobi v mono tehniki sekajo Out Of Control. In zdaj bi res rada slišala Block Rockin' Beats še v živo. Don't Stop The Rock.



















In Dust We Trust.

Prihodnji teden se v istem terminu obetata kar dva posnetka svežih koncertov:
Gorillaz in Hooverphonic.

Iščem moškega ...

... da mi na strop namontira luč!
Star lestenec je namreč samoiniciativno odpadel in od takrat čakam. Potrebne so izkušnje z elektriko in predvidevam, da tudi mašina za vrtanje. Lestev ni potrebna, ker imam stole in dovolj nizek strop. Navodila v nemščini so priložena, varnostnih nasvetov v slovenščini pa ne razumem.
Po opravljenem delu častim s pivom.

Morilka

Moje ime je Tamara in sem morilka!

Naj razložim:
Včeraj sem se sredi noči vrnila domov in v kuhinji me je NA KUHINJSKI MIZI (ja, tam kjer ljudje jemo in posedamo!) pričakalo več kot petnajst dojenčkastih pajkcev, ki so gomazeli, pletli svoje nagravžne niti in svinjali po moji kuhinji.
Vsi členonožci so mi naravnost odurni. Žuželke v svoji bližini preziram. In moje odkrito sovraštvo se še potencira, če je njihov obstoj vezan na moj življenjski prostor, za katerega plačujem najemnino JAZ.
Verjetno mi ni potrebno posebej poudarjati, da sem jih takoj pobila in pobrisala. Prej sem nekaj teh malih gnusob pofotkala za cimro. Prisegla sem, da je to edina prilika, ko jih bo lahko videla na skupni kuhinjski mizi.

Sklepi:
Ne bom več upoštevala dobrotnikov in Marušinih bojev za zaščito golazni!
Ne bom imela slabe vesti, ko me bo kdo zmerjal z morilko. Naj gredo ven, naj gredo v žbunje, naj doma gojijo pajke, mravlje, komarje in muhe.
Pri nas ne bomo imeli tovrstnih domačih živali!

Še malo blogiranja

Še dobro, da Grega ne bere, ker bi ga tokratni MM spet pripravil do nadležnih razmišljanj, čemu morajo ljudje spet toliko razmišljati o blogih. Ja-ne-z je namreč objavil fajn članek, kjer kratko in hkrati dovolj izčrpno predstavlja pojav blogov s komunikološkega vidika. Funkcije, uporaba, spremembe, nadzor, tržno komuniciranje, razvoj ... same zanimive teme. Ravno pravšnje za odvračanje misli od delavnih nalog, ki se jim roki za oddajo šele približujejo.

Članek lepo sovpada z novo pridobljenim Canneskim znanjem, kjer so vsaj na treh predavanjih posredno obravnavali tehnološko liberalizacijo, ki povzroča velike spremembe. Oglaševanje se seli iz klasičnih medijev in išče nove načine komunikacije s potrošniki. Vedno hitrejši dostop in razvoj tehnologije omogočata selitev številnih vsebin na web. Potrošniki pridobivajo vse večjo moč! Upravljajo z informacijami, vsebinami in celo mediji. Pop-up blokade, prepoved za direktno pošto, SPAM filtri, TV brez oglasov ... To so konkretne spremembe, ki že kažejo svoje vplive in zahtevajo drugačno razumevanje medijev.
(Baje je v ZDA 80% nakupov predhodno preverjenih na internetu. In jasno je, da tržniki želijo doseči prav te potrošnike.)

Ja-ne-zov članek ni objavljen na spletni strani, en izvod MM pa stane 2.500,00 sit in prisežem, da ne vem čemu. MM obsega 38 velikih lepih strani. Upam, da vsaj avtorji dobijo mastne honorarje. In upam, da bom kdaj med njimi.

Hči planin

Krasna si, bistra hči planin,
brhka v prirodni si lepoti,
ko ti prozornih globočin
nevihte temne srd ne zmoti.
Krasna si, hči planin.

(Simon Gregorčič, Soči)