Nova beseda: BRBOTAVNIK

"Brbotavnik" je neologizem, ki ga v našem jeziku že očitno močno potrebujemo. Je namreč beseda slovenskega izvora, ki zlahka upošteva slovenska slovnična pravila in še nima nobene druge slovenske sopomenke. Na dan jo je privlekel Dinozaver, jaz pa s to objavo dajem brbotavniku občo potrditev in vas pozivam k uporabi te nove besede.

"Brbotavnik" je samostalnik moškega spola, ki ga sklanjamo po prvi moški sklanjatvi.

"Brbotavnik" je slovenski nadomestek za whirpool, jacuzzi in kar je še teh masažnih kadi.

Blogi našega življenja

Čeprav Prašni Kartoni obvlada moje menstrualne cikluse in teženje, čeprav Fras poveličuje bloge in čeprav je moderno imeti blog, četudi nimaš ničesar za povedati, pa sem v preteklem tednu postopoma ugotovila, da so blogi zares nekaj več. Blogi so odsev naših preprostih življenj. Za začetek vzemimo en hipotetičen primer.

Analogni blogi?

Predstavljajte si stanovanjski blok. V njem nihče nikogar zares ne pozna, vseeno pa smo vljudni in se vedno lepo pozdravimo. Pozdravimo in nato svoj pogled vljudno usmerimo drugam. Vseeno pa imamo tudi probleme. Včasih pride policija. Ne vemo, kdo jo pokliče. Eden od stanovalcev je izredno občutljiv na ropotanje, ki ga sliši le on. Nekomu živce kravžlja napačno odlaganje kosovnih odpadkov v strogo varovane smetnjake. V takih primerih se na oglasni deski znajdejo grozilni listki o tem, kako se pravilno odlaga smeti in kaj vse je kaznivo.

Kaj ne bi bilo idealno, če bi vsak na svoja vhodna vrata obesil list papirja? Karkoli bi radi povedali svojim sosedom, bi pač napisal na vrata tistega, ki se ga to tiče. Morda bi radi namignili sosedu, da vas moti njegovo kajenje na balkonu, ali pa bi se zaradi glasne muzike pritožili mlademu podnajemniku? Kaj ne bi bilo to fino? Taka demokratična forumska izmenjava mnenj?

No, naj vam povem, da se v teoriji morda komu sliši dobro, v praksi pa ideja postane en drek. Poglejmo resničen primer.

Primer analognega stanovanjskega bloga

- Prejšnji teden se je nekdo želel izogniti konfliktom s stanovalci, zato je pred pričetkom del izobesil opravičilo (št. 1). To se mu je zdelo vljudno in pomembno. Človek se je potrudil, tega ne moremo zanikati.
Vse lepo in prav. No, verjetno kje drugje. Pri nas je to sprožilo debato anonimnih sosedov, v kateri se, bodite pozorni, nehote razkrijejo vzporednice s slovenskom blogovjem.


- Že po prvem dnevu dela in jutranjega ropotanja je nekdo na precej tečen način zastavil vprašanje. (št. 2) S tremi vprašaji!!!

- Naslednji dan se je nekdo pohecal. (št. 3)

- Tečnoba vseeno ni odnehala. (št. 4)

- Za finale pa se je pojavil še nekdo, ki si je želel le vse skupaj užaliti. (št. 5)

Jutranjega ropotanja zaradi adaptacijski del ne slišim več. List je na mojo žalost včeraj izginil. Ravno takrat, ko sem želela prilepiti nov papir in podati novo iztočnico za nove komentarje. Škoda.

S sosedi se še vedno vljudno pozdravljamo. Verjetno pa je bilo lastniku obešenega papirja žal, da je karkoli sploh napisal. Vse skupaj je postala farsa. Blogi so odsev nas. Naše mentalitete. In naše skupne kulture. Če je ta v podnu, potem tudi blogi ne morejo biti dosti boljši, kenede?

Verjamem, da nismo nič posebnega in da je takšnih sosesk še nešteto. Tako kot blogov.

Trojni Kinder Surprise

Rahle težave imam s tipkanjem. Ampak tole hočem narediti za spomin in to prav zdaj.

Očitno je treba biti star okroglih 30, da dočakaš pr(a)vi SURPRISE PARTY. Tak, kot si ga vedno hotel imeti. Koncept je filmski, izvedba pa super realna. Zvečer nenadoma osem fajn ljudi, ki so ti lepšali preteklo leto, prileti v enosobno stanovanje. In nato se zadeva kar odvija. Neprecenljivo! In kakopak, krasn! Hvala, res.

Vsako leto si naredim kakšno torto. Tole družinsko smo zmazali že čez vikend.

Letos pa mi je torto naredil tudi najljubši plazilec. Težko priznam, ampak bila je boljša kot moja.

Zdaj sem za silo pospravila in na kup dala vse darile. Še kak dan jih bom gledala, ker je veselje gledati rože raznih oblik, lepe misli, prvi všečen centrifuzen nakit, (ki ga sploh nisem izbrala jaz), novo neprebrano knjigo, metuljčkasto tijaro, ekstravaganjne maže, opojni napitek, mačje ležišče, mačjo taško in bon v vrednosti 1 (enega) mačka.

Še vedno se vrti!

Centri je v izjavi za javnost povedala:

"30 je le še ena števika, ki pa je ne občutim."

Vsem zvestim in naključnim obiskovalcem Centrifuge pa poklanjamo priljubljeno pesmico You Spin Me Round (Like A Record). Komad in pevec skupine Dead or Alive sta od originalne verzije doživela številne preobrazbe. Na primer tole iz leta 1996, ko lepotne operacije še niso delale čudežev. Ali pa tole iz leta 2003, ko so nekoč nemogoče stvari postale preproste.

Kljub vsej tej pokvečenosti, ki veje iz pevca Pete Burnsa, pa se ob današnjem centriprazniku raje spomnimo serije Kids Incorporated.


Mimogrede; tole priredbo poje Martika in je super. Dodatno vzdušje pa naredijo ljubka koreografija, simpatične frizurice, deca in nepogrešljive gamaše. So 80ies!

Razlog za skrb

Pri današnjem hitrem pregledu naslovov SPAMa sem ugotovila, da sta besedici "Valentine" in "Love" premagali besedici "Penis" in "Viagra". Močno vodita.

Upravičeno me skrbi, kaj bo jutri.

Modre misli 15 - True Blue No. 15

Priznam, zgodilo se je že, da nisem vedela, kaj je Vodnica s svojim sporočilom želela povedati. Za en primer mi to še danes ni čisto jasno.

"Words are useless, especically sentences
They don't stand for anything"

Je mislila na besede naše vlade?
Je morda imela v mislih vedno bolj senzacionalistične slovenske medije?
Se to nanaša na večino slovenskih blogov?
Vse je možno. Morda pa smo našli novo kategorijo, ki bi jo lahko poimenovali:
Nejasna modra misel - (Un)True Blue?

Morda pa je prav ta večplastnost in večdimenzionalnost interpretacije najbolj pomembna in Vodnica od nas želi, da razmišljamo in se sprašujemo o pomenu njenih besed in stavkov. Čeprav mi potem ni jasno, zakaj sama te besede in stavke razvrednoti.

Igrajmo se "Neznani predmet"

Medtem ko se blogerji ukvarjajo z resnimi stvarmi, rešujejo demokracijo, svobodo, svet in kar je še teh reči, predlagam, da se gremo mi* eno igrico. Res je z igro začel že moj priljubljeni Fehim, a moja bo drugačna in ne prinaša nobene nagrade. Bralci boste ugibali, kaj predstavlja oz. čemu služi neznani predmet.

Neznani predmet je tole in priznam, da tudi meni ni bilo jasno, kaj naj bi to bilo:

Še osnovni podatki, če mislite, da vam bodo koristili:

Višina tega predmeta je 2,7 cm, največji premer pa 9 cm. Predmet je modre barve in narejen iz neke trše gume. Nekaj med plastiko in gumo, bi rekla.

No, pa poskusimo. Srečno!

Opomba:

*S tem mislim nas, ki ne štekamo velikega in globjega pomena blogov za slovensko medijsko sceno in družbo na sploh.

Avstrijska megakravica

Drage bivše sodelavke Sarice Carice, ki očitno še tu pa tam klikne na Centrifugo, se je dotaknil prejšnji zapis o kravici pri hiper sosedu.

Pred novim letom je v avstrijskem Bad Kleinkirchheim-u namreč naletela na kravico, ki je bila tako enormna, da ni šla niti v trgovino. Dejansko je krava višja kot Špar v ozadju, zato so ji našli mesto kar na parkirišču. Jasno, zadeva je za pofotkati.



Se tudi vam zdi, da bi mi podjetje Kraft Foods ali pa Mercator (uvoznik Milke) lahko nakazala kak honorar za ta moja oglaševanja? Vesela bi bila tudi paketa izdelkov ali pa vsaj kakšnega kosa krave, ker imam šnicle pač raje kot čokolado.

SaricaCarica, pogrešam naša debiliranja z Dynamiteo, ki so službene dni naredila zabavna in prijetna. Fajn, da si še tukaj.

Krav'ca in njena nova štal'ca

Pri najboljšem in največjem sosedu so tokrat poskrbeli tudi za izobraževanje najmlajših. Pamžem je brezplačno (!) na ogled razstavljena velika in skoraj živa krava.



Kot je razvidno iz zgornjega posnetka, ima kravica Milka, vse kar imajo krave na kmetih, in še kaj več. Ima rogove, zvonec (če se izgubi med nakupovalnimi policami?), prijazen pogled, vimena in stajliš vijoličast kožuh. Milka zna mižikati, je rože, maha z repom in celo muka.

Tako. Tudi mestni otroci bodo sedaj vedeli, kako izgleda krava in od kod prihajata mleko ... in čokolada!

Nov član

BioBabi mi je v dar ponudila mešalec. Moj blender je bil pravi old timer in že malo nevaren. Malo mi je bilo sumljivo, da se želi svojega skoraj novega znebiti. Ko sem ga dobila, sem se zgrozila. To je 14-delni mešalec, ki ga nisem znala uporabljati. Ponavljam; 14-delni!

Centri: a veš un mešalc od babi?
Dinozaver: ja
Centri: zdej sem hotla zmelet paradajz
in mi ni blo nč jasno, k je toliko delov
pol pa priročnik vzamem, k mi ga je mati dala
in najprej piše, da moram pred prvo uporabo prebrat CELEGA!
100 strani!!!
Dinozaver: hahahahaha
Centri: no, vidim, da so na koncu neki recepti
in srčno upam, da tega ni treba brat
grem naprej študirat
Dinozaver: a je 100 strani v enem jeziku?
Centri: ja
Dinozaver: a je to iz TV prodaje?
Centri: pa je res. gor piše top šop
Dinozaver: pol pa vse jasno
to je mikser za vse življenje
Centri: po moje ga bom drug teden vrnila in se ga znebila
Dinozaver: :)

Izkazalo se je, da me je mletje popolnoma prevzelo in sem takoj po paradižnikih zmlela še parmezan.

Malo me je zamikalo, da zmeljem še zeleno solato, a sem se uspešno zadržala.


Mešalnik/rezalnik/sekljalnik/mlinček bom očitno zadržala.

Moj nov gospodinjski član. Moj prvi top šop izdelek! Krasn.

Ateistka postaja Woodistka

Ob večerih se posvečam novemu preroku, novemu odrešeniku in novemu junaku. No, pravzaprav je gospod že preminil, a njegova zapuščina ostaja nam.

V ponedeljek sem se vsilila fantom in skupaj smo si pogledali najslabši film vseh časov, ki ga je režiral najslabši režiser vseh časov. Plan 9 from Outer Space, ki ga je leta 1959 posnel Edward D. Wood Jr.

Film je nedvomna mojstrovina, saj je:
- izviren (štorija je res nepredvidljiva in nekaj posebnega),
- globok (problematizira človeško naravo, osamljenost, oboroževanje in vojskovanje človeške vrste),
- napet (nepojasnjene smrti, nejasni dogodki),
- poetičen (predvsem narator Chriswell)
- poln suspenza (počasna hoja sem ter tja) in
- zanimivih karakterjev (vampirji, vesoljci, narator, pilot, policisti ...)
Nekje vmes smo sklenili, da je film celo filozofski.

Večji del filma sem se spraševala: Kaj se je zgodilo? Zakaj si Bela Lugosi pokriva del obraza z orginjalom? Zakaj je na pokopališču vedno tema, pred pokopališčem pa dan in to hkrati? In kaj je ustvarjalec želel povedati s stavkom: "And remember my friend, future events such as these will affect you in the future"?

V torek sem si tretjič in po dolgem času pogledala še hvalnico Edu Woodu, ki jo je posnel moj najljubši režiser Tim Burton in dobila sem večino odgovorov. Zdaj hočem videti vsa Woodova dela! Jasno, priporočam vsem. In da, verujem.

Če so vam všeč Ed Wood in bizarke, priporočam, da obiščete spletno mesto, kjer domuje Cerkev Eda Wooda. Ja, zadeva je resna.

PRIPIS:
Še to sem hotela pokazati:
Cenjeni E. Wood je sodeloval z "jasnovidcem" Criswellom. Nekatere napovedi se mu res niso posrečile (na primer tale o koncu sveta, pa tale o semenski banki ali pa tale o vrelih oceanih), ampak o usodi sveta je pa lepo povedal.

Modre misli 14 - True Blue No.14

Že dolgo se nismo posvetili nobenemu misliju Vodnice, ki je medtem že razkrila mnogo svežega gradiva. Vse bomo vestno predelali, a si za ogrevanje privoščili eno precej osnovno lekcijo.

"Nothing takes the past away
Like the future
Nothing makes the darkness go
Like the light"

Prihodnost in preteklost, tema in luč. Vodnica se poigrava s temi splošnoznanimi pojmi, ki pa jih je spretno uporabila kot simbole. Razmišljajmo o tem.

V slovo ...

Malce pozno je prišla do mene informacija o razpadu* Čukov. Grozn! Nekateri, ki me poznajo, vedo, da sem resnična občudovalka Čukov.

Zadnja dva hita - Sankaška polka in Pancertanc - sta bila res vrhunska. Škoda, ki jo bo zaradi omenjene tragedije utrpela pristna slovenska glasba in tudi narod vobče, bo neizmerna. Smrk ...

*Vem, da je odšel le en član, ampak se bistveno bolj dramatično sliši beseda razpad. Poleg tega uporabljajo isti izraz v medijih, ko poročajo o notranji politiki in kakšni člani/poslanci izstopijo iz stranke.

Spet se ne znam sortirati

Ob spremljanju novic se mi je utrnilo vprašanje, na katerega si ne znam odgovoriti.
Kam spadamo avtorji svobodnjaki (t. i. freelancerji) brez kakršnihkoli statusov? V javni ali zasebni sektor?

Zasebna zbirka z omejeno naklado

V svojem gospodinjstvu sem našla dva artikla, ki sta se izkazala za čisto ekskluzivo. Proizvedli so ju namreč v omejeni nakladi, kupila pa sem ju po razmeroma ugodni ceni. Pričakujem, da bo njuna cena zaradi silne redkosti še strmo narasla. Hkrati pa sem nadvse ponosna na ta skoraj edinstvena izdelka.

Naj vam predstavim prav poseben artikel, ki mu pravim: SOL!


Oh ne, to ni vse, kar imam. Moja zbirka se ponaša s še enim posebnim izdelkom, ki mu pravim: KREMA ZA ROKE!


Vse v omejeni nakladi, kakopak. In snobovsko priznavam, da si sploh več ne predstavljam življenja brez omenjenih artiklov.

Moj Petek Zadetek

Dva dni sem v spremljavi bolečin poležavala doma. V svojem naročju sem izmenjavala knjigo in laptop, stiskala zobe in se kremžila, dokler ni napočil petek. In ker je bil prav petek, se je prilegel tudi dober zadetek. Mnogo sem spraševala: "Kaj se bo zgodilo? Koliko časa bo trajalo? Kako se bom počutila kasneje? Bo bolelo?" Pomirjujoče so mi odgovarjali.

Okončine so mi pripeli z jermeni in v levo roko vbrizgali prozorno tekočino. "Samo da veste: full se bojim," sem jim še rekla.
"Verjamem. Tudi jaz bi se bala, če bi bila prvič na vašem mestu," je rekla tetkica, ki mi je vbrizgala tekočino, in ki sem si jo izbrala, da na njej umirim svoj zbegan pogled. To je bilo zadnje, kar pomnim.

Bilo je čudovito. Letela sem po hodniku. Vse je bilo zamegljeno in jaz sem bila popolnoma sproščena. Striček, ki sem ga videla skozi svoj zadet pogled je ravno kolegici razlagal štorijo:
"... se je zbudil in me vprašal: 'Ste vi Sveti Peter'?"
Popadel me je brutalen smeh. Telesa nisem niti čutila, režala pa sem se z lahkoto. Ne vem, kaj sem govorila, in ne vem, kaj so govorili meni, vem pa, da sem v navdušenju nekajkrat zacvilila: "Wiiiiiii, noro! Kok sem dobr zadeta!"

Operacija je minila. Hvala anestezistom in/ali anesteziologom za to res odlično petkovo zadetost. 24 ur ne smem voziti avtomobila in 3 dni moram še počivati. To bom počela z laptopom v naročju, kakopak.
Ponovno pa sem se prepričala, da imajo v bolnicah res dobre droge.

PS: In da sploh ne omenjam seksi mrežastega spodnjega perila, ki so mi ga namenili. Krasn! ;)

"Kje si bila pa za novo leto?"

Bila sem v savni!

V savni sred' planinskega raja. In ne, petard ter neznosnega hrupa res nismo imeli.

Glasbeno-smučarski vrhunec za zaključek leta

"Je blo pa lepo!" bi rekel veliki organizator Bulc, ki se je ponovno potrudil in organiziral smučarijo v Franciji za rekordnih 64 udeležencev.


Poleg snežnih (in na koncu malo že kamnitih) prog sem bila deležna tudi 7-dnevnega poslušanja enih in istih vrhunskih dosežkov slovenske glasbene scene. Neprecenljivo! Še posebej na avtobusu, ki je na koncu že ubrano prepeval Hajdi.

Moja zasebna glasbena lestvica je oplemenitena z nepozabnimi hiti, ki jih nesebično delim tudi z vami. Ne zagotavljam, da boste uživali, saj nenazadnje niste en teden ob njih kurili svojih možganskih celic.

1. Hajdi: Petelinček kikirika



2. Čuki: Sankaška polka



3. Fredi Miler: Vedno si sanjala njeeega
4. Ptujskih 5: Od bifeja do bifeja se začela je turneja
5. Čuki: Ferari polka
6. Saška Lendero: Ne grem na kolena
7. Fredi Miler: Lane moje (priredba)

Ja, glasba ne pozna meja! Žal nismo imeli s seboj nekaterih najnovejših komadov, ki bi gotovo poželi obilico navdušenja. Tako nismo poslušali Levinje Saške Lendero, Sobe 102 (ali še raje priredbe "V sobi sta dve") Jana Plestenjaka, Pancer tanca fenomenalnih Čukov in kar dveh novih singlov Fredija Milerja. No, pa naslednje leto!

Drugo življenje Slovencev

Pred nekaj meseci sem si omislila zmogljivejšo računalniko in logično je bilo, da se bom prej ali slej prijavila tudi v Second Life. No, ker sem bojda zvedava, kot me je nekoč označil zanimiv kolega, se mi je SL zgodil takoj. Ime, osnovni tutoriali, osnovni telešček, komunikacije, poskušanje, poskušanje ...

Kljub temu, da sem računalniško precej pismena, je trajalo. Vmes sem za nekaj časa drugo življenje zanemarila. Zadeva ni preprosta in neprestano se razvija ter raste. Počneš lahko praktično vse, ampak preden se naučiš početi vse, traja.

Najboljše, kar se novincu v SL lahko zgodi, je nekdo, ki ti pomaga. Tako sem srečala Celeste. V realnosti je Celeste Američanka, ki je malce mlajša od mene. Mislim pa, da je tudi precej nora in sva se zato ujeli. Dala mi je nekaj navodil, peljala me je po nakupih, svetovala pri stajlingu, šli sva k Božičku in sploh se večkrat odpraviva kam skupaj. Vse za zabavo. Njej je pomagala Susan in Celeste pomaga meni.

Mnogo ljudi pomaga in mnogo jih tudi sprašuje. Nenazadnje je takšna ali drugačna komunikacija osnovna dejavnost SL. A marsikdo misli drugače. Nekateri so pač prepričani, da je osnovna dejavnost služenje denarja.

Pred nekaj dnevi je Futuristični marketing dogradil del SL, v katerem tržijo virtualni prostor za svoje naročnike. Odličen PR je očitno pripomogel k temu, da so zadevo predstavili v oddaji Preverjeno.

Za prvo stavbo sem vedela, a tam je bil večinoma dolgčas. Po oddaji pa na tistem mestu vedno najdem kupček Slovencev. Velik delež se jih je vpisalo prav v zadnjih dneh. Kot sem bila sama, so tudi oni videti precej izgubljeni. "Kaj pa lahko delam? Kako dobim denar? Kam lahko grem? Kako pa grem?" Ker so drugi pomagali meni, tudi jaz pomagam novincem. In na tem mestu se zgodijo reči, ki nehote povedo marsikaj o pristnem slovenskem karakterju.

- Na vprašanji, kaj jih zanima in čemu so prišli, mi večina odgovori, da bi radi kaj zaslužili. Še boljša dikcija se mi zdi, da bi radi "naredili kak posel". Ne, to ne spada v osnovno pomoč začetnikom, ki bi jo jaz lahko nudila.
- Ko jim pomagam, me sprašujejo, če me kdo plačuje za to, da jim kažem mesta. Zakaj vendar to sploh počnem.
- Pornografija nikogar ne zanima. Ne, to pa ne! Vseeno fantom ob shranjevanju zastonjskih teleščkov priporočim, naj le vzamejo še kak penis, saj so vendar moški. Nenazadnje se ga lahko dobi zastonj. Prej ali slej me vsak vpraša, kako in kje se seksa v SL. In nihče se ne brani obiska t. i. sex room-a.
- Veste, kako je, če v tuji državi srečate Slovenca? Sredi Bangkoka se na primer zaslišita dve slovenski družbici. Čeprav se prvič vidijo, so v tujini kot najboljši prijatelji. Padejo si v objem in se po možnosti še malo družijo. "Uuuu, kaj pa, če se dobimo še jutri?" Podoben vzorec je v SL. Skupinice se rade dobivajo in pogosto obtičijo na drobnem koščku virtualne zemlje, kjer lahko z vsemi govorijo izključno slovensko. Domače.

Da se ne bi narobe razumeli; z veseljem bom novincem pomagala še naprej. In upam le, da bodo tudi oni začeli drugače gledati na vse skupaj. Da bodo komu pomagali. In ne le služili.


Megafotr, ko boste pripravljali naslednji PR ali ko boš v kravati in z vso resnostjo razlagal o SL, lepo prosim, ne omenjaj silnih zaslužkov. Vem in predvsem zdaj sama vidim, da to deluje motivacijsko na Slovenca, ampak bodimo realni. Naj se širita predvsem ideja in komunikacija. Ker za to v resnici gre!

Moške zadeve

Ne maram se ukvarjati s t. i. "moškimi popravili", a večino mojega dosedanjega življenja sem se pač morala. Med večje dosežke si štejem sestavljanje kosilnice, sestavljanje notranje opreme enosobnega stanovanja in mladostniško redno popravljanje zastarelih rolet. Avta pa, priznam, ne obvladam. Pa še smrdi mi vse v zvezi z avti. A kljub temu imam svoja veselja, ki jih doživim dvakrat na leto pri vulkanizerju. Tam dečkom z veseljem pokažem, da nimam pojma, in verjetno že s pogledom izražam obilo občudovanja do njihovega "moškega dela". O tovrstnem pokroviteljstvu je nedavno razlagala tudi Urbana podgana in ja, to je to.

Pri vulkanizerju sta mi najljubša dva giba.

- Na prvem mestu je je tista poteza, ko sneto ali pravkar nataknjeno pnevmatiko treskne. To stori, da jo odkotali ali pa kar tako. Treskne pač.
- Na drugem mestu pa je ročno privijanje ali pa testiranje privitega vijaka z gedora ključem. Desna roka se pokrči, mišice v podlahti in nadlahti se napnejo, telo nasloni ... Krasn!

Veselje za dvakrat na leto.

Včasih pa je lahko zabaven in poučen že obisk običajne bencinske črpalke, čeprav tudi tam smrdi.

Prizor:
Bencinska črpalka. Dva avta se ustavita tako, da je črpalka na levi strani, luknja za bencin pa je na desni. Striček, ki je prvi v vrsti, razteguje cev, da bi dosegel vhod v tank. Centri je z avtom za njim.

Centri: Jaz ga bom čisto blizu dala, da bom dosegla. (nanašajoč se na razdaljo med avtoma)
Striček: (očitna kretnja z roko) Kar, kar. Čim bližje, raje imam.
Centri se nasmehne in zapelje bližje.
Centri: (ob uspešni združitvi cevi in tanka) No, saj gre.
Striček: Seveda gre, le povleči je treba. Ampak ženske bolj nerade vlečete, a ne?
Centri: Odvisno katere. Morda pa vi le take poznate!

Kaj ni ljubek ta "moški humor"?