Slovensko omizje je razpravljalo o raznih običajnih temah in pogovor je tekel. Razvila se je nesmiselna debata, pri kateri sem jaz obupala, šla v apartma in še vedno nisem pozabila tega. To moram dati "ven".
Polemika:
Ali je "prav", da Ramadan vpliva na turizem?
Ali krščanski in pravoslavni božič vplivata na delovni čas trgovin? Pa dan državnosti? Kitajsko novo leto?
Seveda, tudi Ramadan vpliva. Normalno. Mora vplivati! To je lepota turizma in ves čar potovanja. To vendar iščemo. Spremembo. Eksotiko. Odmik od vsakdanjega. Beg iz realnosti. To JE potovanje. Trip!
S kakšno pravico se torej lahko pritožujemo nad tujo prehrano? Nad nedostopnostjo alkohola? Nad polurnim zamikom večerje zaradi Ramadana? Hej, je turizem le ležanje ob bazenu, all-inclusive ponudba, intenzivni animacijski program, čisto morje z udobnim dostopom, lepo vreme in poceni suvenirji? Ali je pošteno, da pričakujemo "domačo hrano" na drugem kontinentu? Ali lahko obsojamo zavrnitev postrežbe alkohola, če si ga zaželimo v času Ramadana? Lahko rečemo, da nas je trgovec na tržnici nategnil, če smo mu plačali za izdelek skoraj toliko kot bi plačali doma in trikrat manj kot Američan, trgovec pa je dobro zaslužil? Je to res "nateg"?
Nihče se ne zaveda, da je prav ta način trgovanja najbolj pošten. Ne le, da trg določa ceno s ponudbo in povpraševanjem. Še več. Cena niha. Odvisna je od želje kupca. Od njegovih čustev in tega, koliko on ceni izdelek. Prodajalec ve, koliko je izdelek vreden njemu, vse ostalo pa je odvisno od dogovora. Prodajalec in kupec se srečata tam, kjer je cena sprejemljiva za oba. Idealna win-win situacija. Pa recite, če to ni fer! Pa recite, če se to lahko imenuje "nateg"?
Zgodi se, da te prodajalec, novi znanec ali taksist vpraša: "You like Djerba?" No, odgovor je rahlo omejen, kajne. Oceniš lahko le ponudbo hotela, vreme in agencijske izlete. Vse ostalo pa zaradi omejene perspektive ostaja skrito.
In turisti?
Naslednji dan agencija ponuja izlet z avtobusom. Z doplačilom 45 dinarev lahko turisti spoznajo tradicionalen način življenja in v restavraciji dobijo kosilo. Vrnitev v hotel je predvidena okoli 17. ure.
30. september 2006
29. september 2006
Poletju v slovo
Dopusta je konec. Zunaj je megla. Ponoči je mraz, zaradi česar me boli grlo, ker sem naivno mislila, da lahko spim gola. Ura je zgodnja. Jaz moram zaslužiti za najemnino in bencin (ki se je vmes - hvala Alahu - pocenila).
Kolega soblogerja (JaKa in Megafotr) sta se že poslavila od poletja. Vidim, da smo vsi precej čustveni glede tega letnega časa. Meni je danes v tolažbo le pogled na tunizijske animatorje (Hvala Alahu, ponovno). Najlepši del zadnjega poletnega tedna so bili zame prav animatorji.
Oh, habibi!
Napaka je, če jih enačimo s katerimikoli animatorji. To so lepi, temni, izklesani, močni, simpatični domačini toplih pogledov in mehkih ustnic, ki približno pol leta služijo denar z zabavanjem gostov. Zaradi njih sem se z veseljem udeleževala animacijskega programa: vodne aerobike, tečaja plesa, večerne animacije, binga in ne smem pozabiti omeniti plesa z animatorji. Tunizijski animatorji so namreč odlični soplesalci. V internih krogih pa krožijo tudi zanimive govorice o tunizijskih telesnih proporcih.
Z bolečino v srcu se poslavljam od poletja.
PS: Sedaj vidim, da se je tudi Klemn zelo čustveno poslovil od poletja. Fantje, tokrat vas razumem.
Kolega soblogerja (JaKa in Megafotr) sta se že poslavila od poletja. Vidim, da smo vsi precej čustveni glede tega letnega časa. Meni je danes v tolažbo le pogled na tunizijske animatorje (Hvala Alahu, ponovno). Najlepši del zadnjega poletnega tedna so bili zame prav animatorji.
Oh, habibi!
 |  |
Napaka je, če jih enačimo s katerimikoli animatorji. To so lepi, temni, izklesani, močni, simpatični domačini toplih pogledov in mehkih ustnic, ki približno pol leta služijo denar z zabavanjem gostov. Zaradi njih sem se z veseljem udeleževala animacijskega programa: vodne aerobike, tečaja plesa, večerne animacije, binga in ne smem pozabiti omeniti plesa z animatorji. Tunizijski animatorji so namreč odlični soplesalci. V internih krogih pa krožijo tudi zanimive govorice o tunizijskih telesnih proporcih.
Z bolečino v srcu se poslavljam od poletja.
PS: Sedaj vidim, da se je tudi Klemn zelo čustveno poslovil od poletja. Fantje, tokrat vas razumem.
28. september 2006
Bizarke iz Tunizije
Prevzem zavarovanja je nakazoval pestro ponudbo bizark v prihajajočem tednu:
1. Noč pred odhodom nisem spala, zato sem bila naslednji dan na letalu zgleden primer zombija. Nisem se pretirano sekirala, saj sem šla vendar vendar na izlet z agencijo, kar je zame pomenilo, da drugi poskrbijo za vse, jaz pa bom le ovčica. No, letalo se je ustavilo v Monastrirju, v francoščini in nerazločni angleščini je bilo povedano nekaj stavkov, vendar jih nisem razumela. S sopotnikom sva zapustila letalo, opravila nadzor pri policistih in čakala na prtljago. Minilo je nekaj časa. Vsi čakajoči so prtljago že dobili, le midva sva se začela rahlo razburjati, kje hudiča je najina prtljaga. Izgubili so nama prtljago. Katastrofa.
Na poti proti okencu z napispm "LOST LUGGAGE", naju je spreletelo, da morda potrebujeva okence z napisom "LOST PEOPLE". Morda je najina prtljaga lepo na letalu in sva zajebala midva, ki sva šla iz letala. Po paničnem sprašavanju, hitremu ukrepanju uniformirancev so dva slovenska kretenčka odpeljali nazaj v letalo, kjer so medtem stevardese preštevale potnike in čakale z nadaljevanjem poti. Ja, transport prtljage je včasih lažji kot transport ljudi.
2. Splošna ugotovitev
Pri vsakem letu, kjer potrežejo tudi obrok, se vmes najde neka "stvar", ki je ne moremo definirati in ne vemo, kaj je. Tokrat je bil to kisel bel kolešček. Vsekakor pa ostaja absolutna zmagovalka še vedno Lufthansa, ki postreže nekaj podobnega hrenovki in nekaj podobnega jajčku, pri čemer so barve teh jedi ravno zamenjane.
3. Nov, resničen in uporaben izraz:
"smrdeti kot kamela".
Primer uporabe:
Pejt stran, k' smrdiš k't kamela.
4. Posebno poglavje ... no, ali pa vsaj poseben zapis si zaslužijo slovenski in češki turisti. Zapis so dočakali na Bičskvitu. Da ne bo več nobenih nejasnosti, čemu smo Slovenci upravičeno dojeti kot drugorazredni turisti!
1. Noč pred odhodom nisem spala, zato sem bila naslednji dan na letalu zgleden primer zombija. Nisem se pretirano sekirala, saj sem šla vendar vendar na izlet z agencijo, kar je zame pomenilo, da drugi poskrbijo za vse, jaz pa bom le ovčica. No, letalo se je ustavilo v Monastrirju, v francoščini in nerazločni angleščini je bilo povedano nekaj stavkov, vendar jih nisem razumela. S sopotnikom sva zapustila letalo, opravila nadzor pri policistih in čakala na prtljago. Minilo je nekaj časa. Vsi čakajoči so prtljago že dobili, le midva sva se začela rahlo razburjati, kje hudiča je najina prtljaga. Izgubili so nama prtljago. Katastrofa.
Na poti proti okencu z napispm "LOST LUGGAGE", naju je spreletelo, da morda potrebujeva okence z napisom "LOST PEOPLE". Morda je najina prtljaga lepo na letalu in sva zajebala midva, ki sva šla iz letala. Po paničnem sprašavanju, hitremu ukrepanju uniformirancev so dva slovenska kretenčka odpeljali nazaj v letalo, kjer so medtem stevardese preštevale potnike in čakale z nadaljevanjem poti. Ja, transport prtljage je včasih lažji kot transport ljudi.
2. Splošna ugotovitev
Pri vsakem letu, kjer potrežejo tudi obrok, se vmes najde neka "stvar", ki je ne moremo definirati in ne vemo, kaj je. Tokrat je bil to kisel bel kolešček. Vsekakor pa ostaja absolutna zmagovalka še vedno Lufthansa, ki postreže nekaj podobnega hrenovki in nekaj podobnega jajčku, pri čemer so barve teh jedi ravno zamenjane.
3. Nov, resničen in uporaben izraz:"smrdeti kot kamela".
Primer uporabe:
Pejt stran, k' smrdiš k't kamela.
4. Posebno poglavje ... no, ali pa vsaj poseben zapis si zaslužijo slovenski in češki turisti. Zapis so dočakali na Bičskvitu. Da ne bo več nobenih nejasnosti, čemu smo Slovenci upravičeno dojeti kot drugorazredni turisti!
5. Združene države Amerike pospešujejo razvoj turizma v tretjem svetu. Pri tem ne mislim na upad turistov v ZDA zaradi paranoje. Pri tem niti ne gre za načrtno skrb ZDA, pač pa ima največ zaslug Hollywood. Zakoten otočič na jugu Tajske je zaslovel kot James Bond Island. Maya Bay ne bi bil tako rajski, če ne bi po njem hodil Leonardo DiCaprio. Turška Cappadocia je lepa in odbita s svojimi arhitekturnimi čudaštvi, vendar znana tudi zaradi Vojne zvezd. Tunizija je prav tako doživelaVojno zvezd - ja, to je edina vojna, ki ima pozitivne posledice. Prebivalci in predvsem prodajalci suvenirjev iz Matmate so Hollywoodu verjetno zelo hvaležni za to vojno.
6. Bizark je bilo še nekaj, vendar sem jih pozabila ali pa niso primerne za širšo javnost. Smola. :)
Postcards from Tunisia
 |  |
 |  |
Zgoraj levo: razgledna točka na Mesečevo pokrajino v gorovju Matmata, kamor sta stopili tudi noga in snemalna ekipa Georga Lucasa.
Zgoraj desno: datljeve palme v oazi
Spodaj levo: pogled ob izležavanju
Spodaj desno: nočni pogled v hotelskem kompleksu Sidi Slim na Djerbi.
 |  |
 |  |
Levo zgoraj: lep vhod v apartma
Desno zgoraj: puščava
Levo spodaj: gorovje Matmata ("Everybody wants to be Hollywood")
Desno spodaj: razgled kar tako iz strehe ene od berberskih hišic
Tole je bilo nekaj fotk, preden vas zamorim s svojim pogledom na turizem, agencije in Slovence ali pa pozabavam z bizarkami.
(Naivni ste, če ste mislili, da je bilo tole vse, kar vam lahko namenim po enem tednu odsotnosti. :))
20. september 2006
Moj ljubi CORIS
CORIS varuje,
CORIS rešuje!
Pred tremi leti so me fantje iz CORIS-a rešili iz nekega tajskega otoka, kjer sem zaradi neznane bakterije dehidrirala. Organizirali so mi prevoz (gliser + taxi) v Bangkok in mi omogočili 4-dnevno zdravljenje v najlepši bolnišnici, ki sem jo kdaj od blizu videla. Od takrat jih samo hvalim in sem njihova zvesta stranka. CORIS - vedno in povsod!
Evo, nova epizoda:
Prek interneta sem naročila zavarovanje in ga plačala. Napovedala sem osebni prevzem zavarovalne police za danes ob 12:00. Kuverta me je čakala, ampak moj dan je bil poln in jaz sem gladko pozabila. Malo prej sem se spomnila, da nimam zavarovanja, odhod pa je načrtovan za 7:30. Malo pobrskam:
Uradne ure: ponedeljek - petek, od 07:00 do 15:00
Kdo dandanes prične z delom ob 7:00? CORIS! Torej lahko prevzamem poličo pred odhodom. Kul. Še malo pobrskam:
Klicni center: dosegljiv 24 ur na dan, 365 dni na leto na telefon +386 1 519 20 20
Pokličem klicni center ob 2:30. Izvem, da res lahko dobim zjutraj zavarovalno polico. Zdaj pa verjetno ni možno, a ne? Je možno. Le še enkrat moram poklicati, ko bom spodaj, da mi ven prinese kuverto. Ob 3:00 ponoči dobim CORIS zavarovalno polico, prijazen operater pa moje biskvitne kokosove kocke.
CORIS je z mano!
CORIS rešuje!
Pred tremi leti so me fantje iz CORIS-a rešili iz nekega tajskega otoka, kjer sem zaradi neznane bakterije dehidrirala. Organizirali so mi prevoz (gliser + taxi) v Bangkok in mi omogočili 4-dnevno zdravljenje v najlepši bolnišnici, ki sem jo kdaj od blizu videla. Od takrat jih samo hvalim in sem njihova zvesta stranka. CORIS - vedno in povsod!
Evo, nova epizoda:
Prek interneta sem naročila zavarovanje in ga plačala. Napovedala sem osebni prevzem zavarovalne police za danes ob 12:00. Kuverta me je čakala, ampak moj dan je bil poln in jaz sem gladko pozabila. Malo prej sem se spomnila, da nimam zavarovanja, odhod pa je načrtovan za 7:30. Malo pobrskam:
Uradne ure: ponedeljek - petek, od 07:00 do 15:00
Kdo dandanes prične z delom ob 7:00? CORIS! Torej lahko prevzamem poličo pred odhodom. Kul. Še malo pobrskam:
Klicni center: dosegljiv 24 ur na dan, 365 dni na leto na telefon +386 1 519 20 20
Pokličem klicni center ob 2:30. Izvem, da res lahko dobim zjutraj zavarovalno polico. Zdaj pa verjetno ni možno, a ne? Je možno. Le še enkrat moram poklicati, ko bom spodaj, da mi ven prinese kuverto. Ob 3:00 ponoči dobim CORIS zavarovalno polico, prijazen operater pa moje biskvitne kokosove kocke.
CORIS je z mano!
Poletja še ni konec ...
Ko pogledam zjutraj skozi okno, je bolj kot ne vse v nekih odurnih sivih odtenkih. V japonkah me zebe. Kiham. Ob večerih je jakna obvezna. Perilo se ne suši. In nebo je radodarno s padavinami. Vse kaže, da gre poletje k hudiču, ampak ...
... v osemindvajsetih letih bivanja sem že našla ustrezne načine soočanja s temi podnebnimi neprilikami. Priznajmo, da je tole vreme s svojimi nihanji res bedno. Vse opiše - in nakaže tudi predlog rešitve - muzičar v eni preprosti pesmici, ki v refrenu prepeva moje ime in enega od mojih življenjskih motov: "Tamara: čekanje me strašno zamara." Tokrat pa je aktualen drug verz:
"Last minute" sem zbrala denar, dobila še enega obubožanega sopotnika z lepim stanovanjem in čez nekaj ur bova kot svobodni ptici odletela na prvi dopust v tople kraje.
Na srečo je nekaj hrane vključene v ceno, sicer bi verjetno vlekla s seboj mesne doručake, Buco sir, toast in Cedevito.
Bralcem (no, ja, bralkam tudi lahko) želim prijeten teden.
Razmišljajte o spodnji teoriji, če pa se vam poplesuje, priporočam četrtkovo elektro-clashersko plesno vzdušje na Gromkem ReŠetanju z DJ Hellgico (ki mi malo prej celo rekla, da upa, da ne bo preveč ljudi, ker bi šla rada čim prej domov. Mirno jo lahko zeznete in plešete do jutra. Jaz bi, če bi bila tukaj. :))
... v osemindvajsetih letih bivanja sem že našla ustrezne načine soočanja s temi podnebnimi neprilikami. Priznajmo, da je tole vreme s svojimi nihanji res bedno. Vse opiše - in nakaže tudi predlog rešitve - muzičar v eni preprosti pesmici, ki v refrenu prepeva moje ime in enega od mojih življenjskih motov: "Tamara: čekanje me strašno zamara." Tokrat pa je aktualen drug verz:
Tamara: nikad nije bilo tužnije
Da smo samo malo južnije
Negdje dole južno
Da smo samo malo južnije
Negdje dole južno
"Last minute" sem zbrala denar, dobila še enega obubožanega sopotnika z lepim stanovanjem in čez nekaj ur bova kot svobodni ptici odletela na prvi dopust v tople kraje.
Na srečo je nekaj hrane vključene v ceno, sicer bi verjetno vlekla s seboj mesne doručake, Buco sir, toast in Cedevito.
Bralcem (no, ja, bralkam tudi lahko) želim prijeten teden.
Razmišljajte o spodnji teoriji, če pa se vam poplesuje, priporočam četrtkovo elektro-clashersko plesno vzdušje na Gromkem ReŠetanju z DJ Hellgico (ki mi malo prej celo rekla, da upa, da ne bo preveč ljudi, ker bi šla rada čim prej domov. Mirno jo lahko zeznete in plešete do jutra. Jaz bi, če bi bila tukaj. :))
Življenjska resnica?
Bežeči norec je že pred časom objavil zanimivo teorijo, ki mi ni dala miru. Da povzamem:
V življenju posameznika so pomembna tri glavna področja, ki določajo naš občutek sreče:
1. služba, kariera, šola,
2. hobi, zabava, prosti čas, družba in
3. ljubezen, partner, družina.
In nikoli, zares nikoli ne moreš imeti vseh treh.
Od tega zapisa je bilo izvedenih že nekaj delavnic, okroglih in pravokotnih miz, filozofskih razpredanj ter predavanj. Prišli smo celo do stopnje, ko smo si pisali kombinacije glede na življenjska obdobja, delali preizkuse, analize in na koncu našli svoj zaključek.
- Teorija definitivno drži.
- Veliko ljudi (in midve sva med njimi) ves čas poskuša združevati po dve področji, vendar vseeno ne moremo doseči uspeha in zadovoljstva na vseh treh ravneh življenja. To ni dovolj!
Težava ni le v času, ampak tudi v energiji, ki jo imaš in razdajaš naokoli. Vsekakor pa je za energijo potreben čas, tako da gre to vkup.
Tukaj se teorija Bežečega norca konča. Meni ni bilo dovolj in sem v njej celo videla nov problem.
Kaj lahko sploh storimo, je bilo moje glavno vprašanje.
Kako lahko to teorijo uporabimo sebi v prid?
1. korak: Za začetek se moramo sprijazniti z dejstvom, da ne moremo imeti vsega. Ne gre in nima smisla, da se slepimo.
2. korak: S tem znanjem in zavedanjem lahko reguliramo izpolnjenost omenjenih treh področij bivanja. Tistega, ki je prisoten v izobilju, lahko načrtno malce zmanjšamo. Hipoteza pravi, da se z zavestno odpovedjo enemu od področij, ustvari v življenju posameznika (v času, ki ga imamo na voljo) prostor za manjkajoče področje.
Teorija je trenutno v stanju preverjanja.
V življenju posameznika so pomembna tri glavna področja, ki določajo naš občutek sreče:
1. služba, kariera, šola,
2. hobi, zabava, prosti čas, družba in
3. ljubezen, partner, družina.
In nikoli, zares nikoli ne moreš imeti vseh treh.
Od tega zapisa je bilo izvedenih že nekaj delavnic, okroglih in pravokotnih miz, filozofskih razpredanj ter predavanj. Prišli smo celo do stopnje, ko smo si pisali kombinacije glede na življenjska obdobja, delali preizkuse, analize in na koncu našli svoj zaključek.
- Teorija definitivno drži.
- Veliko ljudi (in midve sva med njimi) ves čas poskuša združevati po dve področji, vendar vseeno ne moremo doseči uspeha in zadovoljstva na vseh treh ravneh življenja. To ni dovolj!
Težava ni le v času, ampak tudi v energiji, ki jo imaš in razdajaš naokoli. Vsekakor pa je za energijo potreben čas, tako da gre to vkup.
Tukaj se teorija Bežečega norca konča. Meni ni bilo dovolj in sem v njej celo videla nov problem.
Kaj lahko sploh storimo, je bilo moje glavno vprašanje.
Kako lahko to teorijo uporabimo sebi v prid?
1. korak: Za začetek se moramo sprijazniti z dejstvom, da ne moremo imeti vsega. Ne gre in nima smisla, da se slepimo.
2. korak: S tem znanjem in zavedanjem lahko reguliramo izpolnjenost omenjenih treh področij bivanja. Tistega, ki je prisoten v izobilju, lahko načrtno malce zmanjšamo. Hipoteza pravi, da se z zavestno odpovedjo enemu od področij, ustvari v življenju posameznika (v času, ki ga imamo na voljo) prostor za manjkajoče področje.
Teorija je trenutno v stanju preverjanja.
18. september 2006
Vikend sklepi
1. Včasih se splača čuvati kranceljček, ker so ti lahko tako prihranjene čustvene kolobocije čez štirinajst dni.
2. Absint se lepo poda k jabolčnemu soku. Ali obratno.
3. Menda je vseeno, koga bomo volili za župana, ker bo zmagal Jankovič.
4. Ob petih zjutraj so razgovori s fanti prilično nesmiselni.
5. V Asu ne umijejo limet, preden jih postrežejo! Limete le narežejo in denejo v posodo z ledom. Tako so pripravljene za serviranje. (No, nekateri pogovori ob 5h zjutraj so očitno lahko tudi poučni.)
6. Bizarno ljubkovalno ime tega vikenda je definitivno: "srči smrči". (Zapisala sem ji jo v telefon, da je ne bi pozabila, ker se mi je v trenutku artikulacije zdela navdušujoča.)
7. Policisti v civilu, ki prvič zaidejo na Metelkovo, se lahko hitro počutijo ogrožene s strani gejev, čeprav te nikomur nočejo nič žalega. Usmiljenja vredno.
8. Če policist v civilu ob petih zjutraj izraža zanimanje, raje ne odgovarjaj iskreno, saj bo to zapletlo komunikacijo do te mere, da se bo komunikacija zaključila. Raje si odgovore izmisli. Uporaben odgovor na vprašanje "kaj delaš?", je lahko na primer, da delaš v Kolinski za tekočim trakom.
9. Stare, neizbrisane telefonske številke v imeniku lahko pridejo prav.
2. Absint se lepo poda k jabolčnemu soku. Ali obratno.
3. Menda je vseeno, koga bomo volili za župana, ker bo zmagal Jankovič.
4. Ob petih zjutraj so razgovori s fanti prilično nesmiselni.
5. V Asu ne umijejo limet, preden jih postrežejo! Limete le narežejo in denejo v posodo z ledom. Tako so pripravljene za serviranje. (No, nekateri pogovori ob 5h zjutraj so očitno lahko tudi poučni.)
6. Bizarno ljubkovalno ime tega vikenda je definitivno: "srči smrči". (Zapisala sem ji jo v telefon, da je ne bi pozabila, ker se mi je v trenutku artikulacije zdela navdušujoča.)
7. Policisti v civilu, ki prvič zaidejo na Metelkovo, se lahko hitro počutijo ogrožene s strani gejev, čeprav te nikomur nočejo nič žalega. Usmiljenja vredno.
8. Če policist v civilu ob petih zjutraj izraža zanimanje, raje ne odgovarjaj iskreno, saj bo to zapletlo komunikacijo do te mere, da se bo komunikacija zaključila. Raje si odgovore izmisli. Uporaben odgovor na vprašanje "kaj delaš?", je lahko na primer, da delaš v Kolinski za tekočim trakom.
9. Stare, neizbrisane telefonske številke v imeniku lahko pridejo prav.
17. september 2006
Policajski vic
Policist: S čim se pa ti ukvarjaš?
Civilistka: Pišem besedila na eni oglaševalski agenciji. Za oglase in vse, kar je pač treba napisat'.
Policist: Aaaaa, vem, Salomonov oglasnik! ... T'm so oglasi, a ne?
Civilistka: Pišem besedila na eni oglaševalski agenciji. Za oglase in vse, kar je pač treba napisat'.
Policist: Aaaaa, vem, Salomonov oglasnik! ... T'm so oglasi, a ne?
13. september 2006
Velik K
Dosti deklet poznam, ki imajo partnerje, a kljub temu fantje ne prispevajo kaj dosti k hišnim popravilom. Razloga sta navadno dva:
a.) ne da se mu
ali
b.) ne zna.
Na obisku pri najbolj zabavnem parčku preseneti sledeča situacija, ki presega oba zgornja razloga in avtorici zapisa vlije novo upanje:
Vsi trije sedimo na kavču, pazljivo žongliramo z malinovci, pepelniki ... in ona pripomni, da bi ob vsem silnem razvoju in napredni tehnologiji lahko že vendar izumili "take lebdeče mizice". Malo pomislim in še preden uspem izraziti strinjanje z drobnimi pomisleki glede delovanja tovrstnega izuma, me prehiti JaKa z velikim K rekoč:
"Če bi 'mel dost močno magnetno polje, ti to jst nar'dim!"
Evo, tako se govori!
a.) ne da se mu
ali
b.) ne zna.
Na obisku pri najbolj zabavnem parčku preseneti sledeča situacija, ki presega oba zgornja razloga in avtorici zapisa vlije novo upanje:
Vsi trije sedimo na kavču, pazljivo žongliramo z malinovci, pepelniki ... in ona pripomni, da bi ob vsem silnem razvoju in napredni tehnologiji lahko že vendar izumili "take lebdeče mizice". Malo pomislim in še preden uspem izraziti strinjanje z drobnimi pomisleki glede delovanja tovrstnega izuma, me prehiti JaKa z velikim K rekoč:
"Če bi 'mel dost močno magnetno polje, ti to jst nar'dim!"
Evo, tako se govori!
12. september 2006
Vzorec
Opazila sem že tri direktorje, ki so imeli enako in meni nenavadno lastnost. (Morda se mi ne bi zdela tako nenavadna, če bi se pojavila le pri enem.)
Od časa do časa je potrebno razložiti kakšno ne pretirano znanost, ki pa želi delovati precej znanstveno. In tukaj nastopi moment podobnosti. Razlagajoči seže po praznem papirju in pisalu ter začne risati kvadrate, okna in zametke miselnega vzorca. Večkrat potegne isto črto - navadno ob poudarjenih delih stavka. Včasih nariše piko ali črtico v katerega od kvadratov.
V končni fazi okenca ostanejo prazna.
Od časa do časa je potrebno razložiti kakšno ne pretirano znanost, ki pa želi delovati precej znanstveno. In tukaj nastopi moment podobnosti. Razlagajoči seže po praznem papirju in pisalu ter začne risati kvadrate, okna in zametke miselnega vzorca. Večkrat potegne isto črto - navadno ob poudarjenih delih stavka. Včasih nariše piko ali črtico v katerega od kvadratov.
V končni fazi okenca ostanejo prazna.
10. september 2006
Internet prevlada
Berem o poskusih cenzuriranja Interneta, ampak moja odvisnost je kljub temu rešena celo tam, kjer tega nisem nikoli pričakovala. Sedaj sem omrežena celo v vasici, ki predstavlja skrajni začetek mojega vesolja. V Mojstrani sem priklopljena!
8. september 2006
Trenje
Do Trenj imam zelo različna mnenja. Običajno se mi zdi to stresna in pretežno nadležna oddaja. Slak ima iz oddaje v oddajo vedno bolj nenaraven način govora, pri katerem se zaganja, sunkovito diha in poskuša ustvarjati konflikte, četudi ne vidim neke silne potrebe po tem, da bi se ljudje med seboj kregali. No, kljub temu so izjeme in takrat so Trenja zabavna (tista s slovenskimi estradnimi umetniki), bizarna (tista z ženskami) ali zanimiva.
Včerajšnja Trenja lahko označim kot očiščujoče-zabavna. Pomirila so tisti obup, ki sem ga opisala v prejšnjem zapisu, kjer sem se zgražala nad Ruplovo samohvalo. In če me je ta pacient že pripravil do onesnaževanja Centrifuge z nespodobnimi izjavami, je prav, da omenim še človeka, ki lahko nasprotno mnenje (ki je tudi moje) javno zastopa. Včeraj je kot svetla zvezda odločno, agrumentirano in jasno (spet) zasijal glas Jelka Kacina. Njegovo govorjenje mene vzburja!
Dodatno pomirjujoče so učinkovali rezultati ankete. Od skoraj 9.000 klicev jih je glede zunanjepolitičnih zadev 60% izrazilo zaupanje Drni-lami, 5% pa Ruplu. Ostali odstotki so pripadli Janši. Spet se prebuja upanje.
Za prikupen detajlček je poskrbel kar Slak sam, ki je po zadnjem odmoru očitno spregledal znak, da je v živo v etru in nam sporočil: "Bom k'r s tem zaključu, k mamo full mal časa".
Upam, da sem za nekaj časa izgubila potrebo po pisanju o aktualnih političnih zdrahah.
Včerajšnja Trenja lahko označim kot očiščujoče-zabavna. Pomirila so tisti obup, ki sem ga opisala v prejšnjem zapisu, kjer sem se zgražala nad Ruplovo samohvalo. In če me je ta pacient že pripravil do onesnaževanja Centrifuge z nespodobnimi izjavami, je prav, da omenim še človeka, ki lahko nasprotno mnenje (ki je tudi moje) javno zastopa. Včeraj je kot svetla zvezda odločno, agrumentirano in jasno (spet) zasijal glas Jelka Kacina. Njegovo govorjenje mene vzburja!
Dodatno pomirjujoče so učinkovali rezultati ankete. Od skoraj 9.000 klicev jih je glede zunanjepolitičnih zadev 60% izrazilo zaupanje Drni-lami, 5% pa Ruplu. Ostali odstotki so pripadli Janši. Spet se prebuja upanje.
Za prikupen detajlček je poskrbel kar Slak sam, ki je po zadnjem odmoru očitno spregledal znak, da je v živo v etru in nam sporočil: "Bom k'r s tem zaključu, k mamo full mal časa".
Upam, da sem za nekaj časa izgubila potrebo po pisanju o aktualnih političnih zdrahah.
6. september 2006
Izjava dneva
Minister Rupel se je včeraj po rešitvi in prihodu našega mirovnika zahvalil nemški diplomaciji in zaposlenim v ministrstvu. Tale drugi del je bil včerajšnja izjava dneva - dobesedno:
"Če bi bil jst Tomo Križnar, bi si želel takšnega zunanjega ministra in takšnega konzula in takšnega generalnega direktorja, kot je bil naš gospod Šter. To pa seveda ne pomeni, da ni esencialne, bistvene vloge odigral tudi predsednik Republike s svojimi dopisi, ki jih sicer žal ne poznamo, a sem prepričan, da so prispevali v pravo smer. "
Nimfin "nekdo" je to že pokomentiral in s tem "nekom" se povsem strinjam.
Včasih so me dnevno-informativne oddaje pomirjale, saj so bile izjave Drni-lame polne miru, optimizma, pozitivnosti, dobrih, pametnih in premišljenih misli, sedaj pa ne vem več, kam to pelje. Obupujem.
"Če bi bil jst Tomo Križnar, bi si želel takšnega zunanjega ministra in takšnega konzula in takšnega generalnega direktorja, kot je bil naš gospod Šter. To pa seveda ne pomeni, da ni esencialne, bistvene vloge odigral tudi predsednik Republike s svojimi dopisi, ki jih sicer žal ne poznamo, a sem prepričan, da so prispevali v pravo smer. "
Nimfin "nekdo" je to že pokomentiral in s tem "nekom" se povsem strinjam.
Včasih so me dnevno-informativne oddaje pomirjale, saj so bile izjave Drni-lame polne miru, optimizma, pozitivnosti, dobrih, pametnih in premišljenih misli, sedaj pa ne vem več, kam to pelje. Obupujem.
3. september 2006
Vikendi
Ne glede na to, kako se sobloger pritožuje nad urami in časovnimi ograjami, ki si jih postavljamo v največji meri kar sami, sem vesela, da po petih delovnih dneh pričakam vikend. Vikendi so zadnje pol leta moje bistvo, moj smisel. Moji mali tedenski cilji. Projekti, ki gredo težko narobe.
Dejstvo: Teden dobi svoj smisel šele med vikendom!
In zgodijo se takšni nič-posebnega-vikendi, ki pomagajo preživeti naslednjih bednih pet dni. V petek zvečer se zbudim okoli 22h. S tropom odbitih lezbijk grem plesat v Monokla. Srečam svoje najljubše geje. Estetsko zadovoljstvo doživim ob pogledu na izbrano kitch scenografijo: gumijast bambi, umetne gladijole in orhideje, falus, kahlica s kokicami, nakupovalna košarica, goveđa supa, boa, plastična slika Zadnja večerja. V Tiffaniju me med množico istospolnousmerjenih previdno nagovori najboljši in najbolj opazen plesalec: "Ammm ... mogoče se bo čudn' slišal ... si ti strejt, a ne?" Menda mi piše na čelu! In za dve prijetni uri sem dobila zasebnega plesalca.
Po sobotnem sončkanju, namakanju, branju Platforme in nepotrebnem avtozajebu mojih dolgih rdečih las si (v spremstvu bivšegabivšega, ki si je tam napedenal spoznavanje neke virtualke) privoščim Demolition Group v Postojni. Nov bobnar še bolj pritegne pogled kot prejšnji. Publika pod odrom ploskajoča zahteva Japance, Japance ... Po dveh komadih zares dobimo Japance in to očitno ni bilo dovolj, saj so ljudje glasno zahtevali še Ogenj, Ogenj ... "Ne smemo kurit' zaradi požarov, ker je vroče in suho," je Friški v trenutku našel odgovor. In koncert je šel dalje. Z enim bisom. Malce okajeni stari Rom pa je po koncu še ganljivo zapel Djelem, Djelem.
V nedeljo se končno naspim, pečem slaščice, obiščem mlado družinico na Rakitni, pogledam kakšnih 600 fotk iz Peruja in Bolivije, domov pa se vrnem s polno vrečo biozelenjave. Zdaj pa še malo dela, da nadoknadim, kar mi med tednom zaradi pomanjkanja motivacije ne uspe.
Fajn vikend. Do naslednjega petka ...
Dejstvo: Teden dobi svoj smisel šele med vikendom!
In zgodijo se takšni nič-posebnega-vikendi, ki pomagajo preživeti naslednjih bednih pet dni. V petek zvečer se zbudim okoli 22h. S tropom odbitih lezbijk grem plesat v Monokla. Srečam svoje najljubše geje. Estetsko zadovoljstvo doživim ob pogledu na izbrano kitch scenografijo: gumijast bambi, umetne gladijole in orhideje, falus, kahlica s kokicami, nakupovalna košarica, goveđa supa, boa, plastična slika Zadnja večerja. V Tiffaniju me med množico istospolnousmerjenih previdno nagovori najboljši in najbolj opazen plesalec: "Ammm ... mogoče se bo čudn' slišal ... si ti strejt, a ne?" Menda mi piše na čelu! In za dve prijetni uri sem dobila zasebnega plesalca.
Po sobotnem sončkanju, namakanju, branju Platforme in nepotrebnem avtozajebu mojih dolgih rdečih las si (v spremstvu bivšegabivšega, ki si je tam napedenal spoznavanje neke virtualke) privoščim Demolition Group v Postojni. Nov bobnar še bolj pritegne pogled kot prejšnji. Publika pod odrom ploskajoča zahteva Japance, Japance ... Po dveh komadih zares dobimo Japance in to očitno ni bilo dovolj, saj so ljudje glasno zahtevali še Ogenj, Ogenj ... "Ne smemo kurit' zaradi požarov, ker je vroče in suho," je Friški v trenutku našel odgovor. In koncert je šel dalje. Z enim bisom. Malce okajeni stari Rom pa je po koncu še ganljivo zapel Djelem, Djelem.
V nedeljo se končno naspim, pečem slaščice, obiščem mlado družinico na Rakitni, pogledam kakšnih 600 fotk iz Peruja in Bolivije, domov pa se vrnem s polno vrečo biozelenjave. Zdaj pa še malo dela, da nadoknadim, kar mi med tednom zaradi pomanjkanja motivacije ne uspe.
Fajn vikend. Do naslednjega petka ...
1. september 2006
Zadihajte!
Zatežen dan v službi (ki to niti ni) in čakanje v koloni turistov sta povzročila malce daljši telefonski pogovor. Porodila je nova poslovna ideja. Takole gre:
V naravnem in zelenem okolju smo za vas pripravili edinstven program, ki bo okrepil vaše zdravje in dobro počutje.
Izkoristite priložnost. Vpišite se zdaj. In dihajmo skupaj!
Dvakrat tedensko bomo priredili delavnico in se zbrali le skok iz Ljubljane, v prelepem okolju na Rakitni pri Ljubljani, kjer bomo skupaj dihali svež zrak. Vadba bo potekala pod strokovnim vodstvom, število mest pa je zaradi osredotočenosti in skupnega sodelovanja omejeno.
Pravilno dihanje ima številne pozitivne posledice, ki se jih v sodobnem času in ob hitrem življenjskem tempu premalokrat zavedamo.
Dihanje svežega zraka:
- je zdravo in koristno,
- pospešuje prekrvavitev,
- sprošča napetosti v mislih in telesu,
- oblikuje telo
- povečuje in krepi pljučno kapaciteto,
- poživlja duha in
- povečuje prsni obseg.
Dihanje priporočamo prav vsem.
Ne izpustite priložnosti. Storite to zase!
Vpišite se zdaj. In dihajmo skupaj!
Tako, moj del za zagon poslovne ideje je opravljen.
Užijte naravo. Zadihajte!
V naravnem in zelenem okolju smo za vas pripravili edinstven program, ki bo okrepil vaše zdravje in dobro počutje.
Izkoristite priložnost. Vpišite se zdaj. In dihajmo skupaj!
Dvakrat tedensko bomo priredili delavnico in se zbrali le skok iz Ljubljane, v prelepem okolju na Rakitni pri Ljubljani, kjer bomo skupaj dihali svež zrak. Vadba bo potekala pod strokovnim vodstvom, število mest pa je zaradi osredotočenosti in skupnega sodelovanja omejeno.
Pravilno dihanje ima številne pozitivne posledice, ki se jih v sodobnem času in ob hitrem življenjskem tempu premalokrat zavedamo.
Dihanje svežega zraka:
- je zdravo in koristno,
- pospešuje prekrvavitev,
- sprošča napetosti v mislih in telesu,
- oblikuje telo
- povečuje in krepi pljučno kapaciteto,
- poživlja duha in
- povečuje prsni obseg.
Dihanje priporočamo prav vsem.
Ne izpustite priložnosti. Storite to zase!
Vpišite se zdaj. In dihajmo skupaj!
Tako, moj del za zagon poslovne ideje je opravljen.
30. avgust 2006
Krompirček
Mojo BioBabi omenim od časa do časa. Hotela sem že napisati neko osnovno predstavitev, vendar je materiala enostavno preveč in sploh ne vem, kako naj informacije skrčim na pomembne, če je pa je pomembnih tako veliko.
BioBabi je dobila naziv zaradi vrtnarjenja. Je tipična predstavnica ljubljanskih vrtičkarjev, ki pa ima gredo tudi na Gorenjskem. Najprej je imela vrtiček pri Litostroju, sedaj pa ga ima v industrijski coni Stegne. Vsa njena pridelana zelenjava je "BIO"! To poudarja vsakič, ko želi svojima potomkama (t. j. CyberMami in Tamari) na obisku vsiliti čim več zelenjave. Ob zaključku sezone biobučk, sem na zadnjem obisku pristala, da mi da tudi nekaj biokrompirja. Ta nov' krompirček.
No, tega sem preprosto morala vzeti, ker mi je bil preveč bizaren, da bi ga pustila tam. Za ene dvakrat bo.
BioBabi je dobila naziv zaradi vrtnarjenja. Je tipična predstavnica ljubljanskih vrtičkarjev, ki pa ima gredo tudi na Gorenjskem. Najprej je imela vrtiček pri Litostroju, sedaj pa ga ima v industrijski coni Stegne. Vsa njena pridelana zelenjava je "BIO"! To poudarja vsakič, ko želi svojima potomkama (t. j. CyberMami in Tamari) na obisku vsiliti čim več zelenjave. Ob zaključku sezone biobučk, sem na zadnjem obisku pristala, da mi da tudi nekaj biokrompirja. Ta nov' krompirček.
No, tega sem preprosto morala vzeti, ker mi je bil preveč bizaren, da bi ga pustila tam. Za ene dvakrat bo.
29. avgust 2006
Sorodniki
Blogovski kolega mi je napisal, da je bil v domačem kraju in tam obiskall tete in strice. Moje vprašanje je bilo: "A so ti dali kaj denarja?"
Pravilno sem predvidela, da mu denarja niso dali. Tudi on se je začudil, čemu bi mu sploh dali denar.
Sedaj me zanima, kje se je zalomilo!?
Ko smo bili majhni, smo na obisku pri sorodnikih vedno dobili kak dinar. Kasneje kakšnega jurja. Tetka, babica ali pač nek starejši sorodnik ti je velik bankovec na hitro stisnil v roko ali zatlačil v žep.
"Joj, zakaj teta tainta! Ne, no ...", sem se navadno branila.
Takoj je priletelo: "Pust. Je že u redu. Pusprav pa tih bot." Cel postopek je navadno kar prepričljiv.
"Sej veste, da neb blo treba, no. Hvala...", se reče na koncu.
Simpatičen obred, lepa navada, vendar ne vem, kdaj in zakaj so se sorodniki tega plemenitega početja odvadili.
Pravilno sem predvidela, da mu denarja niso dali. Tudi on se je začudil, čemu bi mu sploh dali denar.
Sedaj me zanima, kje se je zalomilo!?
Ko smo bili majhni, smo na obisku pri sorodnikih vedno dobili kak dinar. Kasneje kakšnega jurja. Tetka, babica ali pač nek starejši sorodnik ti je velik bankovec na hitro stisnil v roko ali zatlačil v žep.
"Joj, zakaj teta tainta! Ne, no ...", sem se navadno branila.
Takoj je priletelo: "Pust. Je že u redu. Pusprav pa tih bot." Cel postopek je navadno kar prepričljiv.
"Sej veste, da neb blo treba, no. Hvala...", se reče na koncu.
Simpatičen obred, lepa navada, vendar ne vem, kdaj in zakaj so se sorodniki tega plemenitega početja odvadili.
28. avgust 2006
Razglednica
Moja prva letošnja razglednica. Resda digitalna, a zato toliko bolj personalizirana. Poslal mi jo je JaKa z velikim K.
Krasn!
Dodatek:
Ker sem še vedno ganjena, si bom dovolila kratek obisk našega poeta Josipa Murna Aleksandrova. Napisal je pesem, ki ponazarja življenje, ujeto v trenutek. Človeški svet je za pesnika zaporedje trenutkov s skrivnostno, nerazložljivo in neobvladljivo logiko.
TRENUTEK
Tam v daljavi, ne ve se, kam ptič leti,
Krasn!Dodatek:
Ker sem še vedno ganjena, si bom dovolila kratek obisk našega poeta Josipa Murna Aleksandrova. Napisal je pesem, ki ponazarja življenje, ujeto v trenutek. Človeški svet je za pesnika zaporedje trenutkov s skrivnostno, nerazložljivo in neobvladljivo logiko.
TRENUTEK
Tam v daljavi, ne ve se, kam ptič leti,
tam v nižavi, ne ve se, kam se spusti
na skrivaj;
tako v duši lepi trenutek zbeži
in ne vemo, kam, kje se zbudi
še kedaj.
27. avgust 2006
Pošast
Dolžina = 7 cm
Širina zadnjega dela z zloženimi krili = 3 cm
Ne, nisem merila, kolikšna je pošast z razprtimi krili, če je koga to zanimalo. Je pa nastal problem, kako se je znebiti. Če jo zdruznem s čevljem, bi zaradi velikosti lahko kaj ven pogledalo. Poleg tega pa ima tako velika pošast verjetno kar dosti drobovja v sebi, ki si ga jaz nikakor ne želim videti razpacanega na sveže opranem tepihu.
Širina zadnjega dela z zloženimi krili = 3 cm
Ne, nisem merila, kolikšna je pošast z razprtimi krili, če je koga to zanimalo. Je pa nastal problem, kako se je znebiti. Če jo zdruznem s čevljem, bi zaradi velikosti lahko kaj ven pogledalo. Poleg tega pa ima tako velika pošast verjetno kar dosti drobovja v sebi, ki si ga jaz nikakor ne želim videti razpacanega na sveže opranem tepihu.
Naročite se na:
Objave (Atom)
Objave
