Zadnjega leta dan je bil pester, deloven in zabaven. Zvecer smo se odpravili proti ladjici, kjer naj bi z diverji tudi Slovencki z otoka pricakali novo leto. Na poti - nenavadni bliznjici, da ne zamudimo - sem videla cisto navaden prizor, ki pa me je presenetil in zadel direkt.
Na pol zgrajena ali pa na pol podrta hisa. Tajka je zunaj pripravljala mizo in na pet kroznikov je zlozila pecene kose mesa. V sobi, ki ni imela stene je Tajec tesaril, zagal, zabijal ... delal. Mi pa smo se otovorjeni s pijaco odpravljali zabavat.
Popolnoma razumljivo bi bilo, da bi nas sovrazili. A nas ne. Prinasamo jim denar. Popolnoma se zavedam, da je v tem trenutku najvec, kar lahko naredim za jnih, da kupujem oblekce, da hodim na zure, da spijem cim vec cocktailov ... da trosim. Zalostno. Lani sem dala prispevek in bohvedi, kam je sel. Letos ga dajem spet in vidim, kam gre.
Prestop v novo leto je bil nepotreben in zame celo malo morec. Diverjem je bilo the best, kar so pokazali z ustreznim huronskim dretjem. Tudi scena na kopnem ni bila dosti boljsa. Divje, pijano in glasno. Razmeroma trezni smo se skrili v nas chill-out zone. Na koncu smo ostali samo se trije in z zamudo se nam je pridruzil se Miha.
In tam se je zgodil najlepsi del vecera.
Prisel je Be - Tajec, pesnik, glasbenik in fajn clovek, ki danes praznuje 30 let. Igral nam je, pel. spravil mene v jok, kupila sem mu pivo, poskusala peti in se imela res LEPO.Za finale je prisel se moj prvi Avstralec. To je stos tega izleta - moji Avstralci. Koncno. Jason. Najvecji problem tega Avstralca je bil, da tudi stati ni mogel, ker je bil tako nadelan. Takle mamo, ja.
Objave
Ni komentarjev:
Objavite komentar