20. januar 2006

Skrb za zdravje

24ur je objavil pomembno znanstveno odkritje.

18. januar 2006

Življenje v slikah

Že pet dni gledam fotke. Prenašam fotke. Sortiram fotke. Režem fotke. Kopiram fotke. Pošiljam fotke. Izmenjujem fotke. Potem pa gledam fotke. In gledam. In gledam. In gledam.


Zares bolno je, da čakam še na en CD paket fotk in ugotavljam, kako bom te vključila v obstoječo zbirko.

Še vedno nisem prebolela. Vsi mi pravijo, da traja navajanje par dni, jaz pa sem z glavo še vedno popolnoma drugje. In včerajšnji večer s 5-urnim skupinskim ogledom fotk in obujanjem spominov ni pripomogel k streznitvi.

14. januar 2006

Tohko Beach

Konec poletja


Težko se privajam. Bolj kot psihično me je zjebalo fizično. Mraz je. Kiham. Iz sobnih 23 stopinj skozi vrata na -6. To sfuka človeka! In spet čevlji, ojoj. Veliki, težki, utesnjujoči škornji. Navajena sem klima naprav in ventilatorjev, ki pihajo direkt v glavo, ampak ne prenašam pa centralnega gretja. Vsako jutro me peče grlo. Grozno je!

Briga me, če imam v sobi eksplozijo cunj in suvenirjev. Zakaj bi zlagala stvari v omare, če se lahko razstavljene po vsej sobi. En mesec ni bilo nobenih omar in tudi tukaj jih ne potrebujem.




Današnji megleni dan bom posvetila toplim fotkam.

13. januar 2006

si.blog05.awards

Opa.
Centrifuga je v letu 2005 znašla na 5. mestu po statistikah si.blogs, ki meri največkrat kliknjene slovenske bloge.

si.blogs05. awards

Ob tem ganljivem trenutku lahko le povem, da tako visoke uvrstitve zares nisem pričakovala. Hvala vsem bralcem in Davidu, ki spremlja slovensko blogosfero in nam nudi zanimive povratne informacije in tekoče informacije o svežih zapisih. Res hvala.

9. januar 2006

Sophie

Sophie je bila moja cimra. Dva dni sva preziveli skupaj in marsikaj prestali. Ona domacinka, jaz turistka.

Na njeno zalost sva naleteli na nesporazum, ki je botroval najini razdruzitvi. Enostavno nisem prenesla, da Sophie brez moje vednosti lezi na moji postelji. Dejstvo, da mi je zgrizla zamesek od kokosovega olja in olje nato razlila po tleh, sem mirno prenesla. Je bila pac lacna in malce destruktivno razpolozena. Se zgodi. Sploh je nisem obtozevala. Ampak da se valja po moji postelji, ko me ni - to je bilo pa prevec! Da ne omenjam, da sem zaradi nje predcasno porabila cel mosquito repelent. Kar sploh ni zaleglo. Nekako ji je bilo fino na moji postelji.

Situacijo je resil 19-letni Wong "my man", ki je Sophie grobo uspaval. S palico. In jo nato nekam vrgel.

Priznam, da moje podganje cimre nisem prevec pogresala.

PS: Definitivno pade tale izkusnja v rubriko PRVIC!

8. januar 2006

Australci (strok.)

Nov tip moskih bomo poimenovali Australci.
Pomembno je, da jih ne zamesamo z Avstralci, ki so prihajajo iz celine imenovane Avstralija. Seveda pa so lahko tudi oboje hkrati - kar je celo zazeleno.

Australci so lustni, simpaticni, fajn fantje, ki so primerni za meckanje na obali ali za obcasno druzbo kjerkoli pravzaprav. Nacionalnost sploh ni pomembna.
Na sreco jih najdemo povsod, kar pomeni tudi doma.

3. januar 2006

Po spomine ...

Ales, sla sem na najino sanjsko obalo. Railey, Railey!



Same same - but different.

Odurno drago.
Ampak zame bo vedno sanjsko!

2. januar 2006

Sporocilo za javnost

PRVA SLOVENSKA ZMAGA V LETU 2006

Koh Phi Phi, 1.1.2006 - Slovenska nacionalna ekipa se je udelezila mednarodnega prvenstva v novem ekstremnem sportu in osvojila prvo mesto.

Lezanje pod kokosovimi drevesi je smrtno nevaren sport, ki zahteva veliko pazljivosti in potrpezljivosti. Lezanje poteka v visecih mrezah, ki so izdelane iz trpeznega tekstila. Napete so med kokosovimi debli, kar povecuje adrenalisko naravo omenjenega ekstremnega sporta.

Izurjena ter psihicno in fizicno odlicno pripravljena slovenska ekipa je odpotovala na prestizno tekmovanje, ki se je dogajalo na tajskem otoku Ko Phi Phi. Slovenski reprezentatnti so povedali, da zmage niso pricakovali. Tekma je bila naporna, a postena. V finalu so se pomerili s Svedi in Novozelandci, a na koncu z dobro voljo in optimizmom premagali tudi te.

Zelimo jim se veliko uspesnih tekem in zmag ter pricakujemo njihovo srecno vrnitev domov.

1. januar 2006

Imagine

Evo. Jaz sem v novo leto zaplula. Prvic kakopak.

Zadnjega leta dan je bil pester, deloven in zabaven. Zvecer smo se odpravili proti ladjici, kjer naj bi z diverji tudi Slovencki z otoka pricakali novo leto. Na poti - nenavadni bliznjici, da ne zamudimo - sem videla cisto navaden prizor, ki pa me je presenetil in zadel direkt.

Na pol zgrajena ali pa na pol podrta hisa. Tajka je zunaj pripravljala mizo in na pet kroznikov je zlozila pecene kose mesa. V sobi, ki ni imela stene je Tajec tesaril, zagal, zabijal ... delal. Mi pa smo se otovorjeni s pijaco odpravljali zabavat.

Popolnoma razumljivo bi bilo, da bi nas sovrazili. A nas ne. Prinasamo jim denar. Popolnoma se zavedam, da je v tem trenutku najvec, kar lahko naredim za jnih, da kupujem oblekce, da hodim na zure, da spijem cim vec cocktailov ... da trosim. Zalostno. Lani sem dala prispevek in bohvedi, kam je sel. Letos ga dajem spet in vidim, kam gre.

Prestop v novo leto je bil nepotreben in zame celo malo morec. Diverjem je bilo the best, kar so pokazali z ustreznim huronskim dretjem. Tudi scena na kopnem ni bila dosti boljsa. Divje, pijano in glasno. Razmeroma trezni smo se skrili v nas chill-out zone. Na koncu smo ostali samo se trije in z zamudo se nam je pridruzil se Miha.

In tam se je zgodil najlepsi del vecera.

Prisel je Be - Tajec, pesnik, glasbenik in fajn clovek, ki danes praznuje 30 let. Igral nam je, pel. spravil mene v jok, kupila sem mu pivo, poskusala peti in se imela res LEPO.

Za finale je prisel se moj prvi Avstralec. To je stos tega izleta - moji Avstralci. Koncno. Jason. Najvecji problem tega Avstralca je bil, da tudi stati ni mogel, ker je bil tako nadelan. Takle mamo, ja.

31. december 2005

Zakaj se reče?

"Zakaj se rece Koh Phi Phi-ju Koh Phi Phi?
Zato, ker se po njem Tajci vozijo le z bicikli. Ker nimajo zvoncev, se derejo PIIIII PIIII."



DODATEK:
Izvedela sem, da je tole v celoti preblisk Irine (za sopotnike Irme) in punca zahteva avtorske pravice. Jaz se bolj slabo spomnim detajlov, zato navajam vir in se opravičujem, da ga nisem že prej.

28. december 2005

Zimsko morje

Zelo je vroce. In to je fajn. Nimam pripomb, le komarji me malo grizejo. Raje bi kaksne Avstralce!

25. december 2005

Tretjic vs. Prvic

Tretjic sem na Tajskem, pa me je spet pricakalo toliko presenecenj in dozivetij, da se mi zdi, da moram priti se kdaj.

- Prvic sem jedla kobilico. In ni bilo po nesreci. No, pa saj je bila ocvrta.
- Prvic sem se peljala s tajskim spalnikom, ki je obcutno bolj udoben kot evropski in to kljub dejstvu, da ne premore kupejev.
- Prvic sem drzala v rokah strupeno kaco. Goža iz terarija v sedmem razredu pac ne morem steti. Mislim, da je bila tale dolga kaksne 3 metre. Mirnemu, lepemu in prijaznemu potonu je bilo ime Boa.
- Prvic sem dojela skrivnostno moc tajskega nasmeska. Z nasmehi te ljudje res ne skoparijo in najboljse je, da jim pri tem turist sledi. To je namrec najvecja sticna tocka med kulturama. Sporoca lahko marsikaj - od preprostega pozdrava do kompleksnih sporocil tipa: "Vse je O.K. Moji nameni so cisto prijazni, ceprav se vam zdi, da sem priletela iz drugega planeta in si ne moremo izmenjati niti ene besede." Za se kompleksnejse misli je treba uporabiti roke, pantomimo in nekaj tajskih fraz iz Lonely Planeta.

Upam se na veliko zanimivih postavk PRVIC ...

- Prvic sem videla, da je sredi vecerje po cesti med avti prisel kar en slon. Vsi so normalno jedli dalje, le naju z Urso je to cisto vrglo iz tira. Takoj fotkat, itak.

24. december 2005

Joški

Hoces ali noces, si je treba priznati, da so puncam joski kar (pre)velika okupacija. Prevelike, premajhne, povesene, strlece ... Ves cas so neke tezave s temi joski. Prevec razkrite, prevec zakrite. O tem pisejo celo mediji ... ni konca. In kot da ni dovolj, da vsak tip pogleda prav tja nekam, se s tem ukvarjajo se dekleta sama. No, nekateri so lahko tega zelo veseli. Kdo? Valjda; PRODAJALCI.

Po vseh cudeznih modrcih in silikonskih vsadkih je v nase kraje zajadrala tudi informacija o zdruzenih prednostih obeh omenjenih cudezev:
- ni pasckov
- ni naramnic
- prava oblika
- povecane prsi
- dvignjene prsi
- preprosta in veckratna uporaba

Vse to in se vec omogocajo SAMOLEPILNI JOSKI oz. SAMOLEPILNI NEDRCKI.

Do pred nekej dnevi sem verjela, da so to navadna bucke. Zadeva je bila predstavljena na nivoju TOP SHOP prodaje, kar mi ze v izhodiscu vzbuja dvom.

1. Z Ursho prideva v Bangkok.

V MBK centru prodajajo famozne samolepilne joske in nedrcke. In Ursa privlece od nekje baje preverjeno informacijo, da zadeva deluje, da je super in da bi si ona to kupila. Juhu! Joski bodo vecji, lepsi in privzdignjeni. Obleke brez naramnic bodo imele globoke dekolteje in odprt hrbet. Svet bo lep!

2. Ursa si kupi samolepilne joske ustrezne velikosti.

Radovednost, Ursine reference in azijska prodajalka prepricata se mene. AMPAK - nocem vecjih! Hocem cudezni modrcek, ki bo zadeve lepo dvignil tja, kjer jih imajo idealne podobe v revijah. Prodajalka pravi, da je to zagotovo mozno brez naramnic. Miss, don't worry!

3. Avtorica bloga si kupi eno stevilko vecji samolepilni nedrcek (obicajna velikost C je bila ocitno premajhna - celo prodajalki se je tako zdelo in ona to obvlada.)

V sobi se lotiva instalacije. Nastopijo PROBLEMI:

- Natancna navodila za uporabo ne razlagajo, kaj naj bi bilo spodaj in kaj zgoraj - to zahteva vsaj 4 poskuse
- Uskladiti in enako prilepiti levo in desno zadevico na svoje joske, je zahteven projekt - vsaj 10 poskusov

4. Ursi uspe instalirati joske, ki so na otip precej nenaravni in ne premorejo bradavice.

5. Avtorici bloga ne uspe nicesar. D kosarica je ocitno premajhna in ne naredi nicesar od obljubljenega. Ne izgleda!

STROSEK:
- 715 B (x 5 = znesek v sit)
- prevec casa
- nekaj zivcev
- in obcutek, da so me neki prodajalci spet nategnili na suho (mimogrede, ta je neprecenljiv)

SKLEP:
- Ja, vcasih prevelike, vcasih premajhne, vcasih visece, vcasih strlece, ampak NARAVNE SO NAJBOLJSE!
- MODRC je posebno oblikovan kos oblacila, ki je izdelan iz tekstila, ima nastavljive naramnice, pas za okrog trupa in dvoje kosaric, ki sta okrepljeni s kostjo. Bistveno je, da sluzi svojemu namenu.

18. december 2005

Finiš

Vse je v najlepšem redu. Preživela sem naporen, zanimiv in prijeten teden - čisto po mojem okusu. Gorenjska sprememba okolja, dekliška družba, sankanje, delo, oglaševalsko-prijateljska družba, lepe misli, prijetna presenečena, zanimivo delo, fantovska družba, žur, planiranje, sanjarjenje ... Idealno.

Ma, ne le teden, celo moje leto je bilo dobro. Nova služba, novi ljudje, prvi avto, nagrada, Cannes, Krf, Tajska. Jaz sem zadovolj(e)na in čisto srečna. Le tako naprej!

In zdaj?
Projekti so predani, naloge in odgovornosti potalane. Objavljene so BenQuickove e-voščilnice, za katere sem - poleg ideje, dela načrta in besedil - prispevala tudi prepričevalne tehnike in koordinacijo, ki vključuje ogromno četanja in dretja na programerja. Je kar pasalo. Novoletnih zabav sem se pridno udeleževala, sicer pa sem si jih naredila sama, da ne bi slučajno kakšen večer zaspala že pred drugo ali tretjo jutranjo uro. S prostovoljnim delom sem zaključila. V Baru je zmagal Andrej. Poslovila sem se (no, od vseh se mi ni čisto uspelo).
Zunaj je lepa noč in luna je okrogla. Mirno je.

Voščilnica

14. december 2005

Kaj je ideja?

"Ideja je, da živiš, kakor hočeš."

URESNIČI SVOJO IDEJO!

Za še eno inspiracijo sem hvaležna Tadeji.

9. december 2005

O plaščarjih (strok.)

Prejšnji semester smo obravnavali zelo pomembno podvrsto homo sapiensa, ki jo imenujemo ŠKODLJIVCI. Izraz se je očitno dobro prijel - tako v moški kot tudi v ženski populaciji. Čas je, da se posvetimo drugi podvrsti, ki ima prav tako svoje značilne pojavne oblike, prepoznavne v vsakdanjem življenju. Imenujemo jo PLAŠČARJI.

Definicija je povsem preprosta in lahko zapomnljiva.

"Plaščarji so." To je edino in vse.

Ime izhaja iz biološkega sveta. Če si podrobneje pogledamo njihove živalske primerke, ki so prvotni nosilci naziva, bodo hitro jasne tudi človeške karakteristike plaščarjev.

Plaščarji čepijo nekje na morskem dnu ali pa jih morski tok prosto prenaša sem in tja. So dokaj nerazvite živali, ki ne počnejo kaj dosti. Hrano jim prinese vodni tok, razmnožujejo pa se prav tako s pomočjo vodnega toka. Najnujnejše za preživetje pride do njih, sami pa se ne borijo niti za preživetje, še manj pa izboljšanje stanja.

Plaščarji so tako preprosti, nerazviti, dolgočasni, pasivni in brezzvezni, da ne premorejo zapletene klasifikacije, ampak se delijo le glede na način življenja:
A. plaščarji, ki so konstantno prilepljeni na dno
B. plaščarji, ki potujejo s tokovi.

Želja in ambicij nimajo ali pa jih ne znajo izraziti. Ker je za okolico rezultat v obeh primerih enak, jih niti ne moremo klasificirati glede na obstoj želja oz. ambicij.

V kratkem prispevku smo predstavili pojav plaščarjev. Vsakršno preveliko ukvarjanje z njimi praviloma nima smisla, zato na tem mestu ne bomo obravnavali nobenih komunikacijskih tehnik, saj se niso izkazale kot dovolj uspešne.

6. december 2005

Darila in lepe želje

Evo, prišel je predčasno. Pravzaprav je prišla, saj je "Dedek Mraz" v resnici ženska.

Šalov, kapic in rokavic imam sedaj dovolj. Poleg tega se je na včerjšnji večerni vožnji iz PTL-ja v Kliotu samoiniciativno in skrivnostno prižgalo gretje. In še v trgovino mi ne bo treba, ker smo imeli "družinsko" oz. tradicionalno žensko srčanje pri babi in sem dobila obilo sadja in skoraj tri kosila.

Lava lučka, jogi, parfumčki, žoga, masaža in nekaj nerealnih želja je še na spisku. Sicer sem pa vesela tudi lupčkov in objemčkov. Sploh, če jih prispevajo kakšni fajn fantje!

Mami Mrazić, ki me res najbolj pozna, pa je na vizitki dodala še tole (glede na odsotnost narekovajev in vira, predvidevam, da je avtorstvo njeno. Super mi je.):

Če mi lučka ne gori,
mi pa mesec sveti;
mene pa srce boli,
če moram tu sedeti.

3. december 2005

Mix

- Vsi občutki mi govorijo, da živim v ogromnem čokoladnem kolačku sredi Ljubljane, ki ima obliko trietažne hiše.
- Moji četrtki so zakleti.
- Praktično in samoiniciativno mi je bil predstavljen eMule in sedaj si poskušam nagrebsti na svoj računalnik (ki po novem samoiniciativnem strokovnem pregledu spet dela) cele kupe muzike. Ja, ja, filmi še pridejo na vrsto za videospoti Marka Romaneka in Chrisa Cunninghama. Zdaj sem šele pri Madonni, neizdanih komadih Pearl Jam, Depeche Mode, Azzido Da Bass, The Chemical Brothers, Lamb, Fat Boy Slimu in raznih remixih omenjenih.
- Ne le da mi to govorijo bližnji, tudi sama ugotavljam, da sem malo čudna.
- Kljub mrazu okoli mene, se mi glava očitno malo pregreva.
- V mojem Kliotu si t. i. "gretje" niti ne zasluži tega naziva.
- S strahopričakovanjem razmišljam o prihodnjem četrtku.
- Potrjeno imava tudi letalsko karto iz Tajske. Na dopust GREM 17. 12. Lepo praznujte!
- Današnje popolno odkritje in zagotova zmaga je DJ Benny Benassi s spotom za komad Satisfaction.
(Priznajte, da so hude tele bejbike in da bi z veseljem videli cel spot, če ga še niste.)



1. december 2005

Nateg leta

Še ena teorija zarote, ki jo moram deliti z vami. Gre za naš podnebni pas, ki ga imenujemo
ZMERNOTOPLI PAS.

Moja teza je, da gre za nateg, s katerim nam operejo možgane že v osnovni šoli. Potem celo življenje verjamemo smotani tršici, ki nas je to naučila, ker je bilo pač tako določeno v učnem načrtu. Kot da že ni dovolj sranja s koledarjem in definicijo dneva, nam naprtijo še tole s podnebjem.

Zdaj pa malo pomislimo ...

Leto ima dvanajst mesecev.
Januar - prekleto mrzlo
Februar - še vedno prekleto mrzlo
Marec - mrzlo
April - hladno
Maj - mlačno; žal ne morem reči, da je prav toplo, ampak gre na bolje - končno
Junij - toplo, če imamo srečo
Julij - toplo, morda vroče
Avgust - vroče
September - mlačno
Oktober - hladno
November - mraz
December - spet prekleto mraz

Če malo zaokrožimo in strenemo ugotovitve:

Hladno je 7 mesecev.
Toplo je 3 mesece.
Mlačno je 2 meseca.

Zdaj pa naj mi nekdo razloži, zakaj se temu jebenemu podnebnemu pasu reče ZMERNOTOPLI PODNEBNI PAS!