Hiter povzetek dogajanj preteklega tedna bi zvenel nekako takole:
Torek: Depeche Mode - Suffer Well
Sreda: Pearl Jam - Black
Četrtek: Smashing Pumpkins - Disarm
Po avtogenih treningih je sledil preobrat, zavestna odločitev in moj najljubši Sindikat.
Ideja: posvetimo se raje pomembnim stvarem. "I'm gonna get what I want! Betch!"
Petek: Kelly - Shoes (ta video si morate pogledati, ker zna narediti dan!)
Za odkritje se zahvalujem novemu priljubljenemu DJ-u: CASIOp aka Philtre, thx.
Poleg ustrezne plesne muzike je petkovo Sindikalno zabavo popestrila videoprojekcija Delte Nu. Muppet Showgirls in Čarovnik iz Oza - vse je našlo svoje mesto na platnu. Vizijonarka Delta Nu je pri tem z miško v desni roki in s čikom v levi nekaj ur nepremično zrla v monitor. Fantje pa so poskrbeli celo za scenski nastop. Krasn!
Z veseljem sem ugotovila, da je Sindikat defenitivno prerasel gejevske lokacije in čas je, da zablesti še kje!
19. november 2006
14. november 2006
Patetika
Upam, da je gnilo počutje trenutne narave, čeprav se vleče že nekaj časa. Upam, da vsaj kmalu mine. Sovražim te ups-and-downs-e, a vseeno jim ni konca. Predvsem zato jih ne maram. Nekje popoldan se mi je zazdelo, da ogromno časa zabijem s pogledovanjem na uro. Od jutra, ko je treba v službo, prek čakanja na 17. uro (čeprav je bistvena moja učinkovitost in niti ne razpoložljivost), do opazovanja številk v levem kotu in spraševanja, do kdaj bom bedela nocoj.
Vsak dan prevečkrat pomislim, kateri dan je. Je že sredaa? Smo že na polovici. Jeee, smo že čez! Od torka razmišljam, kje bom za vikend. Takrat si namreč privoščim pozabo. Vsega! Enostavno pobrišem in ne mislim na nič. Sladka pozaba. Moja meditacija. Živim za vikend!
Skrajno patetično je, da sem se poistovetila z jebenim sloganom. S sloganom, ki ni niti mednaroden in korporativen, kot so na primer: "Just do it" ali "Let's make things better" ali "I'm lovin' it" ali "Think different" ali "Because you're worth it" ali ... ne spomnim se jih več ... Ne! Jaz sem se uspela poistovetiti s sloganom za nek beden paket lokalnega ponudnika mobilne telefonije iz Slovenije. Itak!
Vsak dan prevečkrat pomislim, kateri dan je. Je že sredaa? Smo že na polovici. Jeee, smo že čez! Od torka razmišljam, kje bom za vikend. Takrat si namreč privoščim pozabo. Vsega! Enostavno pobrišem in ne mislim na nič. Sladka pozaba. Moja meditacija. Živim za vikend!
Skrajno patetično je, da sem se poistovetila z jebenim sloganom. S sloganom, ki ni niti mednaroden in korporativen, kot so na primer: "Just do it" ali "Let's make things better" ali "I'm lovin' it" ali "Think different" ali "Because you're worth it" ali ... ne spomnim se jih več ... Ne! Jaz sem se uspela poistovetiti s sloganom za nek beden paket lokalnega ponudnika mobilne telefonije iz Slovenije. Itak!
12. november 2006
Boža
Spoznala sem Božo. Čakali sva avtobus, ki ob nedeljah ne vozi, nato pa počakali drugega, ki je vozil.
Boža je stara 80 let in živi v domu za ostarele. Vračala se je z obiska potomcev, zunaj se je medtem stemnilo in ponudili so ji, da jo peljejo. Vsak je nekaj malega popil in tudi sicer ni želela, da jo peljejo, saj bi tako pokazala, da poti ne zmore sama. Tega noče, čeprav se zaveda, da je na koncu z močmi. Raje si je prižgala en čikec in z mano počakala.
"Vi ste otrok tega časa," mi je rekla že nekje na začetku pogovora. "Vem", sem odgovorila in si snela slušalke mp3 playerja. Povsem iskreno mi je povedala, da se počuti izgubljeno. "Vse se je spremenilo, veste?" Zanimalo me je, zakaj in kje najbolj občuti spremembe.
Od svojega 2. do 24. leta je živela v Beogradu in z rahlim zadržkom, kot da bo to na kakršenkoli način oviralo najin pogovor, mi je povedala, da je bila članica SKOJ. To so bila njena najlepša leta. Tudi v Sloveniji, kjer je nato živela, ji je bilo lepo. Vendar je sedaj vse drugače.
Ogromno bere, a ne more slediti vedno hitrejšemu tempu. Ve, kaj je internet, Wikipedia in blog, vendar le teoretično. Zanima jo, ker ve, da so vse spremembe tesno povezane s sodobnimi tehnologijami. Zanjo je vse postalo drugače ob osamosvojitvi Slovenije. Od takrat čuti brzino in odmaknjenost ljudi. Predvsem pa jo moti sovraštvo. Ne mara kapitalizma, ki je spremenil ljudi in oblikuje nove generacije.
Takoj po šolanju je dobila svojo službo in jaz sem povedala, da sem na svojo čakala tri leta. Zaveda se problema zaposlovanja mladih. Zaskrbelo jo je, saj vnukinja tudi študira komunikologijo. Oglaševanje se je zdi grozno. Ko sem ji povedala, da ga tudi jaz preziram, me je vprašala, če sem prebrala tisto knjigo, ki ima ceno v naslovu. Povedala sem ji mnenje o romanu in bila je pozitivno presenečena: "Vidite, z vami bi se pa lahko še dolgo pogovarjala!" Tudi jaz, gospa Boža, tudi jaz!
Najine poti se se ločile, ampak do doma sem razmišljala, kaj vse bi jo lahko še vprašala. Tako pametna, razumevajoča, odprta in tako kul!
80 let. V teh letih je človeku verjetno že marsikaj jasno. Mislim, da bi mi kakšna informacija prišla zelo prav.
Boža je stara 80 let in živi v domu za ostarele. Vračala se je z obiska potomcev, zunaj se je medtem stemnilo in ponudili so ji, da jo peljejo. Vsak je nekaj malega popil in tudi sicer ni želela, da jo peljejo, saj bi tako pokazala, da poti ne zmore sama. Tega noče, čeprav se zaveda, da je na koncu z močmi. Raje si je prižgala en čikec in z mano počakala.
"Vi ste otrok tega časa," mi je rekla že nekje na začetku pogovora. "Vem", sem odgovorila in si snela slušalke mp3 playerja. Povsem iskreno mi je povedala, da se počuti izgubljeno. "Vse se je spremenilo, veste?" Zanimalo me je, zakaj in kje najbolj občuti spremembe.
Od svojega 2. do 24. leta je živela v Beogradu in z rahlim zadržkom, kot da bo to na kakršenkoli način oviralo najin pogovor, mi je povedala, da je bila članica SKOJ. To so bila njena najlepša leta. Tudi v Sloveniji, kjer je nato živela, ji je bilo lepo. Vendar je sedaj vse drugače.
Ogromno bere, a ne more slediti vedno hitrejšemu tempu. Ve, kaj je internet, Wikipedia in blog, vendar le teoretično. Zanima jo, ker ve, da so vse spremembe tesno povezane s sodobnimi tehnologijami. Zanjo je vse postalo drugače ob osamosvojitvi Slovenije. Od takrat čuti brzino in odmaknjenost ljudi. Predvsem pa jo moti sovraštvo. Ne mara kapitalizma, ki je spremenil ljudi in oblikuje nove generacije.
Takoj po šolanju je dobila svojo službo in jaz sem povedala, da sem na svojo čakala tri leta. Zaveda se problema zaposlovanja mladih. Zaskrbelo jo je, saj vnukinja tudi študira komunikologijo. Oglaševanje se je zdi grozno. Ko sem ji povedala, da ga tudi jaz preziram, me je vprašala, če sem prebrala tisto knjigo, ki ima ceno v naslovu. Povedala sem ji mnenje o romanu in bila je pozitivno presenečena: "Vidite, z vami bi se pa lahko še dolgo pogovarjala!" Tudi jaz, gospa Boža, tudi jaz!
Najine poti se se ločile, ampak do doma sem razmišljala, kaj vse bi jo lahko še vprašala. Tako pametna, razumevajoča, odprta in tako kul!
80 let. V teh letih je človeku verjetno že marsikaj jasno. Mislim, da bi mi kakšna informacija prišla zelo prav.
11. november 2006
Messenger Party (TM)
Ste v soboto zvečer ostali doma? Ni petek, ampak kak drug brezvezen dan? Vam lokalna zabavna scena ne ponuja nobene ustrezne zabave? Se vam zdi vreme neprijazno ali pa ste preprosto leni? Ne skrbite. Imamo rešitev!
Predstavljamo vam najnovejšo aplikacijo, ki razširja uporabnost vašega priljubljenega programa za klepet z uporabo naprednih spletnih tehnologij in ob tem spodbuja kreativnost uporabnikov. To pa še ni vse. Kot nakazuje že samo ime, je sodelovanje v spletnem dogodku, ki smo ga poimenovali kar "Messenger Party (TM)", nadvse sproščujoče in zabavno.
Za ustrezno doživetje Messenger Partyja (TM) je potrebno:
- imeti širokopasovno povezavo,
- imeti eno od novejših verzij MSN Messengerja,
- predhodno naložiti čim več animiranih gif-ov,
- vklopiti zvočnike ali si nadeti slušalke,
- najti virtualno družbo za Messenger Party (TM)
in zabava se lahko začne!
Za začetek oba oz. vsi vklopijo enako on-line radijsko postajo.
(Kljub temu, da še vedno nisem prejela nobene Supreme steklenice za tole moje oglaševanje, predlagam Supreme.FM.)
Z malo domišljije se znajdete v klubu, na fenomenalnem partyju, kjerkoli želite. In niste sami. Z vami so vaši MSN prijatelji in številni animirani znanci: FlatEric prikimava, Smajli poskakuje, ekscentrični plesalec se zvija, dojenček pleše, seksi bejba miga z ritjo, prsi se zibljejo, roza rejverka maha s pom-pomi, heavy metalec maha s čupo, opici se meša, bananca džuska, zvočniki se tresejo, gejevski mucek, go-go plesalka, droge, stroboskop ... vse vam je na voljo.
Ustvarite zgodbo in party po vašem okusu!
Predstavljamo vam najnovejšo aplikacijo, ki razširja uporabnost vašega priljubljenega programa za klepet z uporabo naprednih spletnih tehnologij in ob tem spodbuja kreativnost uporabnikov. To pa še ni vse. Kot nakazuje že samo ime, je sodelovanje v spletnem dogodku, ki smo ga poimenovali kar "Messenger Party (TM)", nadvse sproščujoče in zabavno.
Za ustrezno doživetje Messenger Partyja (TM) je potrebno:
- imeti širokopasovno povezavo,
- imeti eno od novejših verzij MSN Messengerja,
- predhodno naložiti čim več animiranih gif-ov,
- vklopiti zvočnike ali si nadeti slušalke,
- najti virtualno družbo za Messenger Party (TM)
in zabava se lahko začne!
Za začetek oba oz. vsi vklopijo enako on-line radijsko postajo.
(Kljub temu, da še vedno nisem prejela nobene Supreme steklenice za tole moje oglaševanje, predlagam Supreme.FM.)
Z malo domišljije se znajdete v klubu, na fenomenalnem partyju, kjerkoli želite. In niste sami. Z vami so vaši MSN prijatelji in številni animirani znanci: FlatEric prikimava, Smajli poskakuje, ekscentrični plesalec se zvija, dojenček pleše, seksi bejba miga z ritjo, prsi se zibljejo, roza rejverka maha s pom-pomi, heavy metalec maha s čupo, opici se meša, bananca džuska, zvočniki se tresejo, gejevski mucek, go-go plesalka, droge, stroboskop ... vse vam je na voljo.
Ustvarite zgodbo in party po vašem okusu!
10. november 2006
"Take It Easy!"
"Tejk it izi!" je še ena obupna fraza. Približno taka kot: "Pazit in počivat bo treba!"
Ljudje božji, jaz ne morem na izi stvari tejkat. To je zame stresno!
Ljudje božji, jaz ne morem na izi stvari tejkat. To je zame stresno!
9. november 2006
BlogoŠpon
Se še spomnite Videošpona?
Zame je bila to prva stand-up komedija, ki sem jo videla. Jonas je na nacionalki pred neko brezvezno sceno z žaluzijami guncal afne in se od časa do časa prekinil s kakšnim nepotrebnim videspotom. Gledljivo, zabavno, zajebantsko in koristno! V avtohtonem ljubljanskem slengu je delil nasvete bimbolovkam in ribolovcem, ob tem pa je bil tudi simpatično predrzen. Spomnim se, da je pred kamero za ušesa privlekel Matjaža Ambrožiča. Ob neki drugi priliki pa je svoje stališče izrazil nemo, le z napisom na majici: "Bolje Tito, nego Mito." Legendarno.
Jonas se je upokojil. Ukvarja se z obskurnimi mediji, tradicionalni pa ga imajo še vedno radi. Koristnih nasvetov za mladince ni več, potreba po tovrstnih nasvetih pa še vedno obstaja. Od tega živita Kozmo in FHM. No, ker pa je nekaterim jasno, da tam objavljenih nasvetov ne gre jemati resno, se zgodi, da si mularija pomaga sama.
Začel je Kobrowsky z zanimivo lekcijo v treh poskusih na temo: Ka kóse fuka?
To je bil tudi povod, da se je na Bičskvitu razvil celoten priročnik, kjer so poglavja razdeljena celo glede na ciljno skupino.
Za fantke:
1. lekcija: LUPČKANJE
2. lekcija: PRISTOP
3. lekcija: PREDIGRA
4. lekcija: SPOLNI ODNOS
Za punčke:
2.a lekcija: PRISTOP
3.a lekcija: PREDIGRA
4.a lekcija: SPOLNI ODNOS
Tako. Na Centrifugi ne boste našli dosti neposrednih zapisov na temo "odnosi med spoloma". Izjema so strokovni prispevki in definicije Škodljivcev, Plaščarjev, Galebov in Pravih Moških). Nenazadnje premorem nekaj samocenzure, poleg tega pa tole prebira tudi moja CyberMati. Kljub temu so se mi vsi navedeni članki zdeli zanimivi in poučni. Tokratna objava je zatorej družbeno koristna.
Zame je bila to prva stand-up komedija, ki sem jo videla. Jonas je na nacionalki pred neko brezvezno sceno z žaluzijami guncal afne in se od časa do časa prekinil s kakšnim nepotrebnim videspotom. Gledljivo, zabavno, zajebantsko in koristno! V avtohtonem ljubljanskem slengu je delil nasvete bimbolovkam in ribolovcem, ob tem pa je bil tudi simpatično predrzen. Spomnim se, da je pred kamero za ušesa privlekel Matjaža Ambrožiča. Ob neki drugi priliki pa je svoje stališče izrazil nemo, le z napisom na majici: "Bolje Tito, nego Mito." Legendarno.
Jonas se je upokojil. Ukvarja se z obskurnimi mediji, tradicionalni pa ga imajo še vedno radi. Koristnih nasvetov za mladince ni več, potreba po tovrstnih nasvetih pa še vedno obstaja. Od tega živita Kozmo in FHM. No, ker pa je nekaterim jasno, da tam objavljenih nasvetov ne gre jemati resno, se zgodi, da si mularija pomaga sama.
Začel je Kobrowsky z zanimivo lekcijo v treh poskusih na temo: Ka kóse fuka?
To je bil tudi povod, da se je na Bičskvitu razvil celoten priročnik, kjer so poglavja razdeljena celo glede na ciljno skupino.
Za fantke:
1. lekcija: LUPČKANJE
2. lekcija: PRISTOP
3. lekcija: PREDIGRA
4. lekcija: SPOLNI ODNOS
Za punčke:
2.a lekcija: PRISTOP
3.a lekcija: PREDIGRA
4.a lekcija: SPOLNI ODNOS
Tako. Na Centrifugi ne boste našli dosti neposrednih zapisov na temo "odnosi med spoloma". Izjema so strokovni prispevki in definicije Škodljivcev, Plaščarjev, Galebov in Pravih Moških). Nenazadnje premorem nekaj samocenzure, poleg tega pa tole prebira tudi moja CyberMati. Kljub temu so se mi vsi navedeni članki zdeli zanimivi in poučni. Tokratna objava je zatorej družbeno koristna.
7. november 2006
Pisarniška glasba
Staro dognanje:
Tišina, ki jo prekinjajo telefonski pogovori, ni primerna za kreativno delovno okolje.
To ni le moja ugotovitev.
Današnji nauk:
Oliver definitivno ni primerna izbira!
Možakar močno trpi. In jaz z njim.
(Odrešil me je sodelavec in s svojo izbrano glasbo utišal Oliverja. Edino pravilno!)
Tišina, ki jo prekinjajo telefonski pogovori, ni primerna za kreativno delovno okolje.
To ni le moja ugotovitev.
Današnji nauk:
Oliver definitivno ni primerna izbira!
Možakar močno trpi. In jaz z njim.
(Odrešil me je sodelavec in s svojo izbrano glasbo utišal Oliverja. Edino pravilno!)
4. november 2006
Global Warming
Naključje.
Od 4. aprila '06 me spremlja en komad - v službi, v avtu, naključno na radiu, načrtno v mp3 predvajalniku, vsak večer v Tuniziji in še kje. Sedem mesecev! Najprej je služil za prebolevanje postžurerske deprsije na delovnem mestu, nato je bil namenjen razgibavanju bokov in sedaj me v mrazu greje!
Ne, to ni več le hit poletja. To je hit, ki pričara poletje!
Zasluži si, da zabobni in da dobre bejbe zaplešejo v Centrifugi. Naj me greje še pozimi, ker je učinek tople grede malce popustil in je zunaj neprijetno in mrzlo!
Sean Paul: Temperature
Od 4. aprila '06 me spremlja en komad - v službi, v avtu, naključno na radiu, načrtno v mp3 predvajalniku, vsak večer v Tuniziji in še kje. Sedem mesecev! Najprej je služil za prebolevanje postžurerske deprsije na delovnem mestu, nato je bil namenjen razgibavanju bokov in sedaj me v mrazu greje!
Ne, to ni več le hit poletja. To je hit, ki pričara poletje!
Zasluži si, da zabobni in da dobre bejbe zaplešejo v Centrifugi. Naj me greje še pozimi, ker je učinek tople grede malce popustil in je zunaj neprijetno in mrzlo!
Sean Paul: Temperature
1. november 2006
Ikona
Dobro blago se samo hvali. No, ali pa ga jaz.
Sinočnji/današnji party se bo pri meni zapisal kot najboljši v tem letu. Konkurira mu lahko le še nepozabni Freddy Fresh v K4.
Njah, zakaj bi se pa morala odločiti. Vsa čast organizatorjem obeh.
DODATEK po nekaj urah spanja:
Mediapark je zame malce zoprna in hladna hala. Včeraj je bil vse prej kot to. Iz stropa je visela največja discokugla, kar sem jih kdaj videla. Scena je bila elegantno črna in rahlo kitchy - kot flayer. Muzike so se prepletale tako, da mi ni bilo nič jasno (Goldfrapp, Samantha Fox!!!, Nirvana, Michael Jackson, Metallica oplemeniteni z ekstra basi) in na koncu je nastala totalno fajn in skrajno seksi mešanica. Ikono večera so nesebično delili in tiste male stekleničke so res praktične. Všeč mi je bilo, da so iz nabora pisanih slamic Supreme Icon vedno postregli s črno slamico. Detajli!
Plesala sem 7 ur. Brez postankov. In očitno se da to početi tudi v petkah. Le danes ne morem hoditi.
Bilo je super, green in supreme! ;)
31. oktober 2006
Super Green*
28. oktober 2006
Delfini za psihoanalizo
Blogi so se že mnogokrat izkazali za koristne. Komentatorji so ponudili celo številne (do 100 smo prišli) psihoanalitične nasvete. Prav zato se obračam na blogosfero. Redko se spominjam sanj in kadar se jih so te zelo ... močne, emocionalne, simbolne. V takih primerih sem celo že odpirala Sanjsko knjigo - Simbolika sanj od Freuda do Junga. Že nekajkrat pa je nastopil problem in danes tudi.
Že četrtič sem sanjala, da se pogovarjam z delfinom. Včasih govoriva, včasih ne, vedno pa brez težav komunicirava. Te sanje so izredno čustvene, ker v njih jočem ali pa se smejim. Prav to me navadno tudi prebudi - lasten smeh ali jok. Četudi se jočem, sanje niso nikoli zares neprijetne. Dogajanje ni nikoli enako.
Evo današnje:
V kleti starega gradu smo gostovali s predstavo. Če smo želeli izvesti predstavo ali karkoli naj bi tisto že bilo, smo se morali najprej preživeti in se boriti z drugo skupino, ki nas je zaklenila v drug in neprijazen prostor. Z nami je bil tudi delfin. Nismo mogli priti do vode, zato je kazalo, da bo prav Fliper (je, res mu je bilo tako ime - prvič) prva žrtev. Aja, vedeli smo, da se obeta še požar. Slabo je kazalo z delfinom, zato sem ga odnesla do skal, kjer je bil svež zrak, po skalah pa je teklo nekaj vode, ki se je nabirala v luži pod njimi. Fliper je prišel k sebi in ni želel ostati tam, ker je želel pomagati. Malo sem jokcala, ker je bila situacija res brezizhodna in ganljiva. Nato sva naredila drzen načrt, da se jaz infiltriram v drugo skupino, ukradem ključe, on pa si bo opomogel in poskušal v pravem trenutku zrušiti kup skal. Bilo je napeto in vem, da sem najbolj cvikala, da me razkrinkajo z ukradenimi ključi med reševanjem naše skupine.
Torej najbolj pomembni simboli so:
delfin, ključ, načrt, kraja, ukana, pomanjkanje vode in zraka.
Moja smola: DELFIN kot najbolj prezenten motiv sploh ni zabeležen v omenjeni Sanjski knjigi. Pa mi analizirajte, če znate.
Že četrtič sem sanjala, da se pogovarjam z delfinom. Včasih govoriva, včasih ne, vedno pa brez težav komunicirava. Te sanje so izredno čustvene, ker v njih jočem ali pa se smejim. Prav to me navadno tudi prebudi - lasten smeh ali jok. Četudi se jočem, sanje niso nikoli zares neprijetne. Dogajanje ni nikoli enako.
Evo današnje:
V kleti starega gradu smo gostovali s predstavo. Če smo želeli izvesti predstavo ali karkoli naj bi tisto že bilo, smo se morali najprej preživeti in se boriti z drugo skupino, ki nas je zaklenila v drug in neprijazen prostor. Z nami je bil tudi delfin. Nismo mogli priti do vode, zato je kazalo, da bo prav Fliper (je, res mu je bilo tako ime - prvič) prva žrtev. Aja, vedeli smo, da se obeta še požar. Slabo je kazalo z delfinom, zato sem ga odnesla do skal, kjer je bil svež zrak, po skalah pa je teklo nekaj vode, ki se je nabirala v luži pod njimi. Fliper je prišel k sebi in ni želel ostati tam, ker je želel pomagati. Malo sem jokcala, ker je bila situacija res brezizhodna in ganljiva. Nato sva naredila drzen načrt, da se jaz infiltriram v drugo skupino, ukradem ključe, on pa si bo opomogel in poskušal v pravem trenutku zrušiti kup skal. Bilo je napeto in vem, da sem najbolj cvikala, da me razkrinkajo z ukradenimi ključi med reševanjem naše skupine.
Torej najbolj pomembni simboli so:
delfin, ključ, načrt, kraja, ukana, pomanjkanje vode in zraka.
Moja smola: DELFIN kot najbolj prezenten motiv sploh ni zabeležen v omenjeni Sanjski knjigi. Pa mi analizirajte, če znate.
26. oktober 2006
CentriNovosti
Že nekaj časa klikam po blogih, ki sem jih po nemarnem izpustila v blogroli:
Lažnivce odlikujejo zabavna vsebina, skrivnostnost in izpopolnjeni slogi pisanja.
Ideja je zanimiva, pestra in duhovita.
Med mojim jamranjem pa je Robi naprogramiral, dodal in uredil veliko reči v zbirki Slovenskih Blogov. Če ste bralci večih blogov, vam bo verjetno prav prišla registracija, saj si lahko v poseben zavihek nastavite priljubljene bloge.
In ja, malce je že gneča v desnem robu in zato bo kdo tudi izbrisan. Nič osebnega.
Lažnivce odlikujejo zabavna vsebina, skrivnostnost in izpopolnjeni slogi pisanja.
Ideja je zanimiva, pestra in duhovita.
Med mojim jamranjem pa je Robi naprogramiral, dodal in uredil veliko reči v zbirki Slovenskih Blogov. Če ste bralci večih blogov, vam bo verjetno prav prišla registracija, saj si lahko v poseben zavihek nastavite priljubljene bloge.
In ja, malce je že gneča v desnem robu in zato bo kdo tudi izbrisan. Nič osebnega.
25. oktober 2006
Izjava za javnost: jaz in deca
Mulo in Beti sta me je v komentarjih prejšnjega zapisa malce zajebavala. Tudi sicer se je ustvarila neka grda in neresnična fama o meni in otrocih. Čas je za pojasnilo.
Otroci so verjetno čisto fajn, če vsi tako trdijo. Ker jih nimam, ne vem natančno, ampak nekaj že mora biti na tem.
Z otroki se prav lepo razumem, če niso pretirano razvajeni, zaspani ali glasni. Nekaj otrok sem nosila po rokah, polbratca pa pazila in celo previjala!!! Distanca do otroških tem v obče se je razvila zaradi invazije nosečnic in mladih staršev, ki govorijo le o otrocih, še bolj pa zaradi diskriminicaje. Prav zato se še vedno raje družim z mladimi starši takrat, ko njihovo dete spi ali pa je v varstvu. Brez problemov pa se ponudim za varuško, če jim s tem lahko pomagam.
Tako. Načeloma nimam nič proti otrokom, le jaz imam za zdaj raje mačke.
Tole zgoraj je dokaz št. 1 - avtorica bloga je pristno raznežena zaradi rahlo pomečkanega, 2-3 dni starega fantka. Dokaz št. 2 prikazuje par let mlajšo avtorico z otroškim velikanom.
Otroci so verjetno čisto fajn, če vsi tako trdijo. Ker jih nimam, ne vem natančno, ampak nekaj že mora biti na tem.
Z otroki se prav lepo razumem, če niso pretirano razvajeni, zaspani ali glasni. Nekaj otrok sem nosila po rokah, polbratca pa pazila in celo previjala!!! Distanca do otroških tem v obče se je razvila zaradi invazije nosečnic in mladih staršev, ki govorijo le o otrocih, še bolj pa zaradi diskriminicaje. Prav zato se še vedno raje družim z mladimi starši takrat, ko njihovo dete spi ali pa je v varstvu. Brez problemov pa se ponudim za varuško, če jim s tem lahko pomagam.
Tako. Načeloma nimam nič proti otrokom, le jaz imam za zdaj raje mačke.
Tole zgoraj je dokaz št. 1 - avtorica bloga je pristno raznežena zaradi rahlo pomečkanega, 2-3 dni starega fantka. Dokaz št. 2 prikazuje par let mlajšo avtorico z otroškim velikanom.
22. oktober 2006
Otrok in gora
Neverjetno, ampak pisala bom o pedagoških pristopih in otrocih.
Hribi me, odkar vem zanje, asociirajo na nekaj skrajno neprijetnega. Če dobro pomislim, nimam nič proti hribom, ampak prva asociacija je kljub temu vedno negativna. Lahko bi rekla, da sem spet sama kriva, vendar je napočil čas, da začnem krivdo valiti tudi na druge. Na primer na starše.
Pretekli teden mi je nek hribovski navdušenec razlagal, na kako gre on rad v hribe in z njim gredo tudi njegovi otroci. In pri tem se imajo celo lepo. Bojda obstaja tudi neka knjiga, ki staršem pomaga, da otroka na pravi način seznanijo s tem početjem. No, in potem sem primerjala moje izkušnje iz otroštva.
1. Otroka vključimo v pogovor o izletu in poti. Kratko obvestilo, da gremo jutri v hribe, ni ravno sodelovanje v pogovoru.
2. Otrok mora biti dovolj star in pot mora biti primerna. Morda cel dan hoje ni idealen izbor za 6-letno dete. Morda tudi pot: Komna - Sedmera jezera - KOMARČA!!! ni najbolj primerna.
3. Med hojo se z otrokom pogovarjamo, tako da lahko celo sodeluje v pogovoru. Po možnosti tako, da kaj celo razume in ne debatiraš o službi, politiki in podobnih odraslih temah.
4. Otroka motiviraš med potjo, da vmes celo pozabi na samo hojo ali pa mu je hoja zanimiva. Pripoveduješ mu izmišljene ali resnične zgodbe o luni, škratih, živalih ... Slaba motivacija pa je, če govoriš: "Lej, Tamara, samo še do tistega ovinka, potem boš pa sendvič dobila."
5. Do otroka smo iskreni in mu ne lažemo. Če ima za seboj že eno slabo izkušnjo z Viševnikom, mu nikakor ne zagotavljamo: "Saj ne gremo na Viševnik. Res ne gremo!", potem pa ga po nekaj urah hoje seznanimo z "veselo" novico: "Evo, zdej si pa na Viševniku, pa si rekla, da nočeš gor. A ni lepo?" Najverjetneje mu ne bo lepo.
6. Zelo lahko se zgodi, da otroku razgled ne bo predstavljal vrhunca dneva. Sploh po vseh nepravilnih načinih, ki sem jih opisala zgoraj. Materin stavek: "Joj, poglej kako je lepo! S tem razgledom je pa poplačan ves trud," bo zvenel kot slaba šala. Saj moramo vendar še dol!!! Po možnosti po malo daljši poti, ki pa je zato "toliko bolj prijetna".
Po vseh tovrstnih pripetljajih (in celo njihovih večkratnih ponovitvah) otrok razvije svoje veselje, ki nima nobene zveze s starševskim veseljem do hribolazništva. Popestritev izleta mu predstavljajo živali, s katerimi rad navezuje stike (ovčke, kače, kravice, ribice ...). Včasih so zanimive celo mrtve živali.
Ultimativni užitek tak otrok doživi, ko se vsede v smrdeč in od vročine razbeljen avto. Takrat ve, da je rešen, in gre samo še domov.
Hribi me, odkar vem zanje, asociirajo na nekaj skrajno neprijetnega. Če dobro pomislim, nimam nič proti hribom, ampak prva asociacija je kljub temu vedno negativna. Lahko bi rekla, da sem spet sama kriva, vendar je napočil čas, da začnem krivdo valiti tudi na druge. Na primer na starše.
Pretekli teden mi je nek hribovski navdušenec razlagal, na kako gre on rad v hribe in z njim gredo tudi njegovi otroci. In pri tem se imajo celo lepo. Bojda obstaja tudi neka knjiga, ki staršem pomaga, da otroka na pravi način seznanijo s tem početjem. No, in potem sem primerjala moje izkušnje iz otroštva.
1. Otroka vključimo v pogovor o izletu in poti. Kratko obvestilo, da gremo jutri v hribe, ni ravno sodelovanje v pogovoru.
2. Otrok mora biti dovolj star in pot mora biti primerna. Morda cel dan hoje ni idealen izbor za 6-letno dete. Morda tudi pot: Komna - Sedmera jezera - KOMARČA!!! ni najbolj primerna.
3. Med hojo se z otrokom pogovarjamo, tako da lahko celo sodeluje v pogovoru. Po možnosti tako, da kaj celo razume in ne debatiraš o službi, politiki in podobnih odraslih temah.
4. Otroka motiviraš med potjo, da vmes celo pozabi na samo hojo ali pa mu je hoja zanimiva. Pripoveduješ mu izmišljene ali resnične zgodbe o luni, škratih, živalih ... Slaba motivacija pa je, če govoriš: "Lej, Tamara, samo še do tistega ovinka, potem boš pa sendvič dobila."
5. Do otroka smo iskreni in mu ne lažemo. Če ima za seboj že eno slabo izkušnjo z Viševnikom, mu nikakor ne zagotavljamo: "Saj ne gremo na Viševnik. Res ne gremo!", potem pa ga po nekaj urah hoje seznanimo z "veselo" novico: "Evo, zdej si pa na Viševniku, pa si rekla, da nočeš gor. A ni lepo?" Najverjetneje mu ne bo lepo.
6. Zelo lahko se zgodi, da otroku razgled ne bo predstavljal vrhunca dneva. Sploh po vseh nepravilnih načinih, ki sem jih opisala zgoraj. Materin stavek: "Joj, poglej kako je lepo! S tem razgledom je pa poplačan ves trud," bo zvenel kot slaba šala. Saj moramo vendar še dol!!! Po možnosti po malo daljši poti, ki pa je zato "toliko bolj prijetna".
Po vseh tovrstnih pripetljajih (in celo njihovih večkratnih ponovitvah) otrok razvije svoje veselje, ki nima nobene zveze s starševskim veseljem do hribolazništva. Popestritev izleta mu predstavljajo živali, s katerimi rad navezuje stike (ovčke, kače, kravice, ribice ...). Včasih so zanimive celo mrtve živali.
Ultimativni užitek tak otrok doživi, ko se vsede v smrdeč in od vročine razbeljen avto. Takrat ve, da je rešen, in gre samo še domov.
20. oktober 2006
Zaposlena
Pri starosti natančno osemindvajset let, osem mesecev in pet dni sem končno redno zaposlena. Toliko časa je trajalo, da se počutim, kot bi spet po dolgem trudu maturirala, naredila izpit za avto ali pa izgubila nedolžnost.
In jaz imam menda še srečo, ki se je očitno ne zavedam na pravi način. Številni vrstniki z diplomami ali silnimi sposobnostmi so še vedno brez zaposlitve.
In jaz imam menda še srečo, ki se je očitno ne zavedam na pravi način. Številni vrstniki z diplomami ali silnimi sposobnostmi so še vedno brez zaposlitve.
19. oktober 2006
Ne maram vrtičkanja!
Nič nimam proti t. i. biozelenjavi. Prav tako se mi zdi koristno, da imajo penzjonerji aktivnost in veselje z delom na vrtu. Celo moja prednica ima svoj vrtiček v industrijski coni Stegne. Vesela sem tudi pridelkov, ki mi jih nameni BioBabi. Moti me le ideja vrtičkanja.
Vrtički so na svojem začetku ljubke, majhne in urejene grede s solato, peteršiljem, paradižnikom, v kotu pa so morebiti kakšne jagode. Nato se naseli na vrtiček gajba za orodje, ki je primerna tudi za sedenje. Vodo je težko nositi in dolgoročno se bolj izplača privleči staro banjo (namesto na kosovni odpad) na vrtiček. Gajba dobi naslonjalo, še malo kasneje pa se poveča in zraste lopa za orodje, pred njo pa klopica. Ni dobro, da se klopica zmoči. Zato dobi lopa nadstrešek. Sedaj se klopici pridruži še mizica. No, ampak na vrtu je tako lepo gledati svojo solato in ob jesenskem mrazu je fino, če se v lopo privleče še gašperčka. Seveda je potrebno potem še malo pozidati lopo zaradi boljše izolacije.
Na tem mestu še ne bi bilo nič narobe, če bi imeli v gajbici vsi skupaj orodje, na klopici okoli mize bi bil prostor za vse, v lopi pa bi se pri gašperčku skupaj greli in pili medico. Problem je, ker ima vsak svoje kraljestvo, ki ga veselo širi in ga zaradi strahu pred vdorom sosedov še ogradi (resda običajno le s fižolovimi preklami).
In pozor, to je le primer vrtičkanja! Prispodoba.
Vrtičkanje je širši pojem. Vrtičkanje je slovenski pojem!
In grozno se mi zdi dejstvo, da točno ta vzorec vedenja opazim povsod v tej mali Sloveniji. Celo med blogi.
Grebejo se:
http://www.vecer.si/blog/
http://www.ednevnik.si/blog.php
http://www.delo.si/blog/
http://blog.siol.net/
http://www.rtvslo.si/blog/
Zbirajo:
http://www.siblogs.com/ - še vedno edina zbirka, ki jo upoštevam.
http://www.sloblogi.net/
In zdaj še Fras nekaj masterplaninari.
Gotovo sem koga pozabila ali pa še ni vzklil.
Ali je to res potrebno?
Vrtički so na svojem začetku ljubke, majhne in urejene grede s solato, peteršiljem, paradižnikom, v kotu pa so morebiti kakšne jagode. Nato se naseli na vrtiček gajba za orodje, ki je primerna tudi za sedenje. Vodo je težko nositi in dolgoročno se bolj izplača privleči staro banjo (namesto na kosovni odpad) na vrtiček. Gajba dobi naslonjalo, še malo kasneje pa se poveča in zraste lopa za orodje, pred njo pa klopica. Ni dobro, da se klopica zmoči. Zato dobi lopa nadstrešek. Sedaj se klopici pridruži še mizica. No, ampak na vrtu je tako lepo gledati svojo solato in ob jesenskem mrazu je fino, če se v lopo privleče še gašperčka. Seveda je potrebno potem še malo pozidati lopo zaradi boljše izolacije.
Na tem mestu še ne bi bilo nič narobe, če bi imeli v gajbici vsi skupaj orodje, na klopici okoli mize bi bil prostor za vse, v lopi pa bi se pri gašperčku skupaj greli in pili medico. Problem je, ker ima vsak svoje kraljestvo, ki ga veselo širi in ga zaradi strahu pred vdorom sosedov še ogradi (resda običajno le s fižolovimi preklami).
In pozor, to je le primer vrtičkanja! Prispodoba.
Vrtičkanje je širši pojem. Vrtičkanje je slovenski pojem!
In grozno se mi zdi dejstvo, da točno ta vzorec vedenja opazim povsod v tej mali Sloveniji. Celo med blogi.
Grebejo se:
http://www.vecer.si/blog/
http://www.ednevnik.si/blog.php
http://www.delo.si/blog/
http://blog.siol.net/
http://www.rtvslo.si/blog/
Zbirajo:
http://www.siblogs.com/ - še vedno edina zbirka, ki jo upoštevam.
http://www.sloblogi.net/
In zdaj še Fras nekaj masterplaninari.
Gotovo sem koga pozabila ali pa še ni vzklil.
Ali je to res potrebno?
18. oktober 2006
Scenaristika
Že uro in pol poslušam pregovarjanje (to je neke vrste argumentiranega kreganja, ki pa je vseeno skrajno nekonstruktivno) dveh sposobnih mladih človečkov.
Prvi je miren in resen filozof, teoretik, poln argumentov, teorij, velikih in učenih besed.
Drugi je hiperaktiven praktik, samouk, zajebant, gobec, predrznež z dobrimi idejami in obilico kletvic.
Tema pogovora ni znana. Najbližje smo, če rečem, da se pregovarjata "o filmu in osnovnem načinu". Karkoli to že je.
Debata še vedno poteka, ampak že od začetka vem, da bo sklep, o katerem se bosta ta dva lahko strinjala, le en. "On je popoln tepec!"
Mislim, da ne bom čakala konca. Zgodba pač ni zanimiva, če že v naprej poznaš razplet in veš celo, kako bo do njega prišlo.
Lahko noč.
Prvi je miren in resen filozof, teoretik, poln argumentov, teorij, velikih in učenih besed.
Drugi je hiperaktiven praktik, samouk, zajebant, gobec, predrznež z dobrimi idejami in obilico kletvic.
Tema pogovora ni znana. Najbližje smo, če rečem, da se pregovarjata "o filmu in osnovnem načinu". Karkoli to že je.
Debata še vedno poteka, ampak že od začetka vem, da bo sklep, o katerem se bosta ta dva lahko strinjala, le en. "On je popoln tepec!"
Mislim, da ne bom čakala konca. Zgodba pač ni zanimiva, če že v naprej poznaš razplet in veš celo, kako bo do njega prišlo.
Lahko noč.
16. oktober 2006
Zaključek neke zgodbe
Tole dolgujem.
Zgodbo nekateri bralci poznate. Če strnem:
Jaz sem se preselila, ADSL priključek pa je za selitev potreboval 29 dni od prejetja vseh soglasij. Po pogodbi imajo časa 30 dni. Amis mi je zaračunal selitev priključka (15.000 sit) IN naročnino za tisti mesec, ko sem čakala na selitev priključka in nisem imela dostopa do interneta.
Sledilo je moje upiranje v obliki treh dopisov in številnih preverjanj. Amis se je zgovarjal na podizvajalca (Telekom Slovenije), mene pa to ni zanimalo in sem vztrajno zavračala račun, ker "storitev ni bila opravljena". V končni fazi sem zahtevala račun za naročnino, ki bo sorazmeren z dostopnostjo storitve. Po domače: naj mi izstavijo račun za 1 (en) dan in ne za cel mesec.
Nekaj mesecev kasneje (zdaj) sem prejela odgovor reklamacijske službe. Še vedno vztrajajo pri svojem:
"Dostop do interneta vam ni onemogočil Amis d. o. o., kar pomeni, da je vaš dostop do interneta deloval ves čas nemoteno, torej ves mesec junij, katerega plačilo naročnine osporavate."
Tukaj moram dodati, da je bil dostop omogočen na stari lokaciji in ni nikomur pomagal kaj dosti. Zato "osporavavam" plačilo, ja.
Ampak sledi lep dramaturški preobrat v zaključku pisma:
"Sporočamo vam, da bomo kljub dejstvu, da je internet dostop ves čas selitve nemoteno deloval, v sled nadaljnega dobrega sodelovanja, na vaš naslov izstavili dobropis za obdobje od 12.6.2006 do 11.07.2006, saj je naše vodilo zadovoljstvo naših strank."
Objavljam, da je stranka sedaj zadovoljna. Hvala.
Zgodbo nekateri bralci poznate. Če strnem:
Jaz sem se preselila, ADSL priključek pa je za selitev potreboval 29 dni od prejetja vseh soglasij. Po pogodbi imajo časa 30 dni. Amis mi je zaračunal selitev priključka (15.000 sit) IN naročnino za tisti mesec, ko sem čakala na selitev priključka in nisem imela dostopa do interneta.
Sledilo je moje upiranje v obliki treh dopisov in številnih preverjanj. Amis se je zgovarjal na podizvajalca (Telekom Slovenije), mene pa to ni zanimalo in sem vztrajno zavračala račun, ker "storitev ni bila opravljena". V končni fazi sem zahtevala račun za naročnino, ki bo sorazmeren z dostopnostjo storitve. Po domače: naj mi izstavijo račun za 1 (en) dan in ne za cel mesec.
Nekaj mesecev kasneje (zdaj) sem prejela odgovor reklamacijske službe. Še vedno vztrajajo pri svojem:
"Dostop do interneta vam ni onemogočil Amis d. o. o., kar pomeni, da je vaš dostop do interneta deloval ves čas nemoteno, torej ves mesec junij, katerega plačilo naročnine osporavate."
Tukaj moram dodati, da je bil dostop omogočen na stari lokaciji in ni nikomur pomagal kaj dosti. Zato "osporavavam" plačilo, ja.
Ampak sledi lep dramaturški preobrat v zaključku pisma:
"Sporočamo vam, da bomo kljub dejstvu, da je internet dostop ves čas selitve nemoteno deloval, v sled nadaljnega dobrega sodelovanja, na vaš naslov izstavili dobropis za obdobje od 12.6.2006 do 11.07.2006, saj je naše vodilo zadovoljstvo naših strank."
Objavljam, da je stranka sedaj zadovoljna. Hvala.
15. oktober 2006
"A smo vsi mau blogi?"*
Na blogističnem srečanju sem tistim, ki so želeli poslušati, razložila moj pogled na številne prednosti bloganja. Šele takrat sem dojela, da je tega zares veliko.
- Spoznala sem kup novih ljudi.
- Nekajkrat sem našla družbo za smučanje.
- Našla sem novo stanovanje za najem.
- Blogerji so me selili.
- Dva soblogerja sta poskrbela za drobna vzdrževalna dela v zadnjih dveh bivališčih. (Montaža luči in popravilo vsega nedelujočega)
- Dobila sem nekaj dela. (Ja-Ne-zu hvala.)
- Zaslužila sem z oglaševanjem na blogu. (Masterplanerju hvala.)
- Popestrila sem si pomemben del zasebnega življenja.
Kar veliko. In če pomislim še na bronasto nagrado, sem upravičeno zadovoljna. Tako kot z včerajšnjim večerom. Res je, da nisem naredila nobene večje scene ali obležala v solatnem baru, sem pa polupčkala Davida (kar je bil edini predhodni načrt) in temu je sledilo še več lupčkanja, kar je vedno super. Zabava se je iz izhodiščne lokacije preselila v Orto in jaz sem morala oditi zadnja. To se vendar spodobi.
Večer lahko označim kot uspešen in vedite, da imam prilično stroge kriterije glede vikendaških zabav.
* Priredba napisa na JA-NE-zovi majčki.
- Spoznala sem kup novih ljudi.
- Nekajkrat sem našla družbo za smučanje.
- Našla sem novo stanovanje za najem.
- Blogerji so me selili.
- Dva soblogerja sta poskrbela za drobna vzdrževalna dela v zadnjih dveh bivališčih. (Montaža luči in popravilo vsega nedelujočega)
- Dobila sem nekaj dela. (Ja-Ne-zu hvala.)
- Zaslužila sem z oglaševanjem na blogu. (Masterplanerju hvala.)
- Popestrila sem si pomemben del zasebnega življenja.
Kar veliko. In če pomislim še na bronasto nagrado, sem upravičeno zadovoljna. Tako kot z včerajšnjim večerom. Res je, da nisem naredila nobene večje scene ali obležala v solatnem baru, sem pa polupčkala Davida (kar je bil edini predhodni načrt) in temu je sledilo še več lupčkanja, kar je vedno super. Zabava se je iz izhodiščne lokacije preselila v Orto in jaz sem morala oditi zadnja. To se vendar spodobi.
Večer lahko označim kot uspešen in vedite, da imam prilično stroge kriterije glede vikendaških zabav.
* Priredba napisa na JA-NE-zovi majčki.
12. oktober 2006
And the award goes to ...
Če se je Tomaž v prejšnjem zapisu navduševal nad mojim rdečim interierjem, moram povedati, da bom sedaj tudi hodila po rdeči preprogi. In če se je Sedmerec navduševal nad izvajanem lan-partyjev (ja, besedna zveza je oksimoron, non-sense ipd.), moram povedati, da ČETRTO SLOVENSKO BLOGOVSKO SREČANJE gotovo ne bo podobno omenjenemu "partyju".
Zakaj?
Napredovala sem. Vir: si.blogs.awards
Le še slabe tri dni imam časa, da najdem dizajnersko toaleto z globokim dekoltejem, nabavim nove čevlje in si vzamem pol dneva za obisk pri znanem stilistu (ker frizerji niso dovolj dobri). Seveda ne smem pozabiti na kozmetičarko, manikuro, pedikuro in bikini line. Samoumevno in nujno pa je tudi, da sestavim dušoparajoč govor, ki bo prisotnim priklical solze v oči. No, to je šele začetek. Razmisliti je potrebno, kako pričarati ustrezno sceno. To se pač spodobi. Koncept, ki se mi je za zdaj zdel najprimernejši, vključuje mene, obilico alkohola in prevrnjen solatni bar. "Tamara v solati" ali "Centrifuzna solata"? Seveda dopuščam možnost razvoja novih strategij, saj sobotni večer v kombinaciji z restavracijo in alkoholom ponuja pravi poligon kreativnosti.
Zakaj?
Napredovala sem. Vir: si.blogs.awards
Le še slabe tri dni imam časa, da najdem dizajnersko toaleto z globokim dekoltejem, nabavim nove čevlje in si vzamem pol dneva za obisk pri znanem stilistu (ker frizerji niso dovolj dobri). Seveda ne smem pozabiti na kozmetičarko, manikuro, pedikuro in bikini line. Samoumevno in nujno pa je tudi, da sestavim dušoparajoč govor, ki bo prisotnim priklical solze v oči. No, to je šele začetek. Razmisliti je potrebno, kako pričarati ustrezno sceno. To se pač spodobi. Koncept, ki se mi je za zdaj zdel najprimernejši, vključuje mene, obilico alkohola in prevrnjen solatni bar. "Tamara v solati" ali "Centrifuzna solata"? Seveda dopuščam možnost razvoja novih strategij, saj sobotni večer v kombinaciji z restavracijo in alkoholom ponuja pravi poligon kreativnosti.
Aha, še to. Organizatorja opominjam, da lansko leto nisem prejela neke bizarne prestižne nagrade, (ki so si jo očitno izmislili moški za moške, zaslužila pa sem si jo jaz), tako da bi bilo ustrezno, da letos dobim obe.
Hvala za razumevanje.
Naročite se na:
Objave (Atom)
Objave
